Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
S koncem sezone 2022/23 se je od profesionalnega rokometa poslovil Nik Tominec, ki pa za konec pripravlja prav posebno slovo. V Kopru se bo v četrtek v zvezdniški družbi ozrl na celotno pot in v navezi z Društvom Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki zbiral sredstva za otroke iz socialno ogroženih okolij.
Danes 32-letni Nik Tominec je kariero sklenil z novim naslovom v dresu zasedbe Kadetten Schaffhausen, pretekla sezona pa je bila zanj nek zadnji ples. Zaradi težav s poškodbo kolka se je po posvetovanju s specialistoma, ki jima zelo zaupa, odločil, da je najbolje končati profesionalno športno pot. “Ujel sem svoje sanje, da postanem profesionalen šporntik in doživim ligo prvakov ter polne dvorane. Občutil sem ogromno emocij in osvajal lovorike,” nam je ob našem klicu ob obujanju spominov med drugim povedal Nik Tominec, sin nekdanjega selektorja Slovenije Matjaža Tominca.
Na četrtkovem dogodku v areni Bonifika bodo na račun prišli tako rokometni kot nogometni navdušenci. Nik Tominec, ki je skozi kariero spoznal ogromno ljudi in z njimi ostal povezan, se bo od profesionalnega športa poslovil v družbi največjih imen slovenskega rokometa, prisotna bosta tudi Hrvata Luka Cindrić in Domagoj Duvnjak, pa švicarski rokometni as Andy Scmid ter nekateri nogometaši (Matko Obradović, Marcos Tavares in Dalibor Radujko). Sredstva se bodo zbirala tudi z licitacijo dresov s podpisi novopečenih prvakov lige NBA Nikole Jokića in Vlatka Čančarja, na voljo pa bo tudi dres nogometaša Edina Džeka. “Vedno sem rad povezoval ljudi, to je moja dobra lastnost. Zato je prišlo do ideje, da se poslovim na tak način,” je o slovesu med drugim povedal Tominec.
“Na licitacijo bomo dali tudi podpisan dres Nikole Jokiće in Vlatka Čančarja, novih prvakov lige NBA ter nogometaša Edina Džeka. Lahko pa potrdim, da bo v četrtek v naši družbi tudi slovenski nogometni reprezentant Benjamin Šeško.”
V pogovoru za Sportklub smo obujali spomine na začetke njegove kariere, na zanimivo reprezentančno pot in jasno tudi na konec kariere ter na obdobje po karieri.
Nik, ob koncu kariere bi vas najprej prosil, da se ozrete nazaj čez celotno kariero. Kaj vam najprej pride na misel?
Ujel sem svoje sanje, da postanem profesionalen šporntik in doživim ligo prvakov ter polne dvorane. Občutil sem ogromno emocij in osvajal lovorike. Sem pa na tej poti sprejel tudi nekaj napačnih odločitev, ki so mi morda preprečile še morda kak korak več.
Zakaj ste se odločili za konec kariere?
Že nekaj časa imam težave s kolkom. Postajalo je vedno slabše. Z dvema specialistoma, ki jima zelo zaupam, sem se pogovoril. Rekla sta, da lahko igram še naprej, a da bodo posledice za telo vedno hujše. Ocenil sem situacijo, sušal sem biti dokaj racionalen in se na začetku te sezone odločil, da se po koncu poslovim. Imel sem eno lepo poslovilno sezono. O tem sicer nisem želel razmišljati, a večkrat se mi je zgodilo, da sem se ujel, kako razmišljam, da zadnjič igram v tej in tej dvorani. Vseeno pa je bil ves proces lažji, ker sem imel dovolj časa, hkrati pa sem lahko užival v tej zadnji sezoni.
Kako se je v zadnjih letih razvil švicarski rokomet? Razvoj ste spremljali iz prve vrste.
Švicarski rokomet je zelo napredoval. Zgradili so šest novih dvoran. Imajo rokometnega Rogerja Federerja, to je Andy Schmid, ki je nek poslanik tega športa. Marsikje je Švicarjem je odprl vrata. Tudi reprezentančni uspehi in klubski uspehi za Kadetten Schafhausen so posledica tega. Hkrati v ligo prihajajo vedno boljši igralci, najboljši pa redno prestopajo v nemško Bundesligo. Sam rating lige je zelo zrastel.
Vaša reprezentančna pot je bila nenavadna. Za člansko reprezentanco Slovenije niste nikoli zaigrali, ste to kdaj obžalovali?
Imel sem čudno reprezentančno pot. Moje srce je razdeljeno na tri dele. Mama je iz Hrvaške, oče iz Slovenije, odraščal pa sem v Švici. S 16 leti sem prišel v Slovenijo in preživel štiri čudovita leta v Kopru, Mariboru in tudi pri Olimpiji v Ljubljani, kar je sicer neka druga tekma (smeh). Vedno sem bil velik navijač Ivice in Janice Kostelića, Ivana Balića in Gorana Ivaniševića. To me je gnalo, da bi nekoč igral za Hrvaško, hkrati pa mi je enako veliko pomenila Slovenija. Za Slovenijo sem igral v mlajših selekcijah, nato sem se preizkusil tudi v nogometu.
Kasneje me je Boris Denić klical v reprezentanco in to je bila moja napaka, saj se nisem odzval. Moja pot bi zagotovo bila drugačna, ampak filma ne morem obrniti nazaj. Vseeno sem hvaležen za vse, kar sem doživel. Dočakal sem tudi vpoklic v hrvaško reprezentanco in uresničil ene izmed svojih sanj. Odigral sem 11 tekem za A reprezentanco in osvojil srebrno medaljo na mediteranskih igrah. Vseeno pa sem si želel več, zato pa sem rekel, da bi se morda moral že nekaj let prej odzvati na klic slovenske izbrane vrste in to pot delati v Sloveniji. Hkrati menim, da sem prehitro odšel v Schaffhausen. V Sloveniji bi moral ostati še nekaj let. To so te omenjene napake na moji poti.
Na začetku članske kariere ste okusili tudi slovensko ligo. Liga NLB je bila takrat izjemno močna, kakšni so vaši spomini nanjo?
Slovenska liga je bila takrat ena izmed najbolj zanimivih v celotni Evropi. Krasna država, kratka potovanja, igralci smo bili dobro in pošteno plačani. Ogromno je bilo navijačev. Vse to je bil magnet za dobre igralce, ki so prihajali v slovensko ligo. Če se spomnimo, kakšni tujci vse so igrali v slovenski ligi in kakšni domači igralci so se v njej razvili. Fantastično, veliko igralcev z velikimi karierami. Zdaj ni več finančnih možnosti in zato tudi slovenski igralci bolj zgodaj odhajajo v tujino, klubi pa težko pripeljejo znane tujce. Zato mi je žal, ampak kvaliteta ostaja, igralci se razvijajo, kar je najbolj pomembno. Slovenci smo športni narod.
Kakšni so vaši načrti po koncu igralske kariere? Ostajate v rokometu?
Januarja sem podpisal pogodbo z Luzernom. Postal bom športni direktor glavne konkurenta svojega zdajšnjega kluba, kjer igra tudi Andy Schmidt. Z julijem nastopim v to funkcijo. Ostajam v rokometu in se zelo veselim te naloge. Čez dve sezoni klub dobiva najmodernejšo dvorano v Švici. Upam, da bom lahko klubu pripomogel pri lovu na te cilje. Andy Schmid se je Luzernu pridružil pred dobrim letom in odigral pomembno vlogo, da sem dobil to ponudbo.
Za konec posebne kariere pa tudi posebno in zelo lepo slovo. Kaj nas v četrtek čaka v Kopru?
Rokomet mi je dal eno ogromno, pravzaprav največje darilo. Dobil sem ogromno prijateljev in povezav. Ko smo potovali na tekmo v Montpellier, sem se pogovarjal z Igorjem Žabićem in Sandrom Obranovićem o koncu moje kariere. Dobili smo idejo, o poslovilni tekmi o nekem dogodku. Tu lahko izkoristim svojo pravzaprav čudno športno pot, ki me je tako povezala s tremi državami in dosti poznanstev. Vedno sem rad povezoval ljudi, to je moja dobra lastnost.
“Igrali bomo rokomet in nogomet, saj sem sam v svoji karieri igral tudi nogomet v Kopru in v Olimpiji. Tudi vsak rokometaš obožuje igrati nogomet. S tem bomo še nekaj dodatnega ponudili publiko, ki upam, da bo prišla v čim večjem številu in pomagala zbrati čim več sredstev za otroke.”
Zato je prišlo do ideje, da se poslovim na tak način. Z zadnjim skupnim druženjem. Ob tem pa se je pojavila možnost, da z dogodkom še pomagamo ljudem. V veliko pomoč mi je bil prijatelj in nekdanji kapetan Olimpije Dalibor Radujko. Slednji me je povezal s Palčico pomagalčico v akcijo Ujemi svoje sanje. Ta moto je takšen, kot da bi ga sam izrekel. Pomagali bomo otrokom iz socialno ogroženih okolij, ki nimajo za superge, članarine in še marsikaj drugega, ujeti njihove sanje v športu.
Kdo vse je potrdil svojo prisotnost na vašem slovesu?
Ob sodniškem paru Bojan Lah in David Sok, ki sta nedavno sodila finale rokometne lige prvakov, bo tam tudi nogometni sodnik Damir Skomina. Pridejo pa tudi Marcos Tavares, Andy Schmidt, Domagoj Duvnjak, Luka Cindrić, Miha Zarabec, Uroš Zorman, Manuel Štrlek, Gašper Marguč, Ivan Stevanović, Darko Stanić je sicer zbolel, ampak še vedno upam, da bo lahko prišel. Od trenerjev pridejo Boris Denić, moj oče Matjaž Tominec, Zoran Zeljković trener Kopra. Pred nami je zagotovo pravi praznik. Z nami bo tudi slovenski nogometni reprezentant Benjamin Šeško, medtem ko Andraža Šporarja žal ne bo, saj je nedavno dobil prvega otroka. Zaradi klubskih obveznosti se je moral opravičiti tudi Miha Blažič.
