"Svetovno prvenstvo nam je dalo krila in tisto pravo energijo"

Foto: Aleš Fevžer

Koledarsko leto se izteka, večina rokometašev pa je trenutno na zasluženem oddihu. Za selektorja Slovenije Uroša Zormana in njegove izbrance bo oddih sicer zelo kratek, saj bo slovenska izbrana vrsta že 26. decembra pričela z misijo evropsko prvenstvo 2024.

Turnir stare celine bo med 10. in 28. januarjem potekal v Nemčiji. V deželi, kjer so ljudje zaljubljeni v rokomet in kjer spremljamo najboljšo ligo na svetu, ki jo mimogrede od letos naprej prenašamo tudi na naših kanalih, obljubljajo pravi spektakel. Spektakel, ki ob boju za večno slavo, ponuja še nekaj več. Delile se bodo vstopnice za olimpijske igre oziroma za kvalifikacijske turnirje, ki bodo zagotavljali nastop v Parizu prihodnje leto. Prav olimpijske igre so velika želja selektorja in naše izbrane vrste. “Vsi vemo, kako težka je pot na olimpijske igre v ekipnih športih. Dober moraš biti na določenem prvenstvu in nato še v kvalifikacijah. Vemo, kaj pomenijo olmimpijske igre. To so sanje vsakega športnika. Gre za največji dogodek na svetu,” nam je med drugim v intervjuju zaupal Uroš Zorman, ki bo lovil svoje prve olimpijske igre v vlogi selektorja.

Zorman, štirikratni zmagovalec v elitni rokometni ligi prvakov, je s svojimi sodelavci znova vzpostavil kult reprezentance. Igralci komaj čakajo na vsako akcijo, odlično vzdušje pa prinaša vedno boljše rezultate in obuja upe, da bo slovenski rokomet nekoč znova tam, kjer je že bil. “Svetovno prvenstvo nam je dalo krila, tam smo se zares povezali. To povezanost ohranjamo še danes. Po svetovnem prvenstvu sem od številnih igralcev dobil sporočilo, da komaj čakajo na novo reprezentančno akcijo,” razkriva Zorman, ki je lahko trenutno res odlično razpoložen. Ob reprezentanci mu gre odlično tudi na klubskem nivoju. Njegov Trimo iz Trebnjega je jesenski prvak lige NLB, Trebanjci pa so prvo mesto na lestvici v jesenskem delu osvojili navkljub številnim težavam s poškodbami.

S selektorjem Slovenije in trenerjem vodilne ekipe lige NLB smo v intervjuju govorili o prihajajočem evropskem prvenstvu, o vzdušju v reprezentanci, spominih na Atene 2004 in Rio de Janeiro 2016, dotaknili pa smo se tudi klubskega rokometa in napovedanih sprememb v slovenski ligi.

Leto 2023 se izteka, kako bi ga ocenili? Tako z vidika kluba kot reprezentance.

Če začneva pri reprezentanci. Mislim, da je za nami zelo uspešno leto. Na svetovnem prvenstvu smo se vrnili v stare tirnice, vrnili smo se na rokometno mapo in znova začeli utripati. Pokazali smo veliko več dobrih stvari kot slabih. Bilo je veliko dobrih trenutkov. Nato smo kvalifikacije za evropsko prvenstvo opravili z odliko in se na turnir uvrstili že pred zadnjim krogom kvalifikacij. Zato smo lahko dali priložnost tudi igralcem, ki do takrat niso bili v ospredju. Mislim, da so vse to neke dobre smernice in dobra popotnica za leto 2024, v katerem pa bi radi še napredovali in naredili še kakšen korak naprej.

Slovenija je januarja na svetovnem prvenstvu proti izredno zahtevnim nasprotnikom odigrala odličen turnir in osvojila končno 10. mesto.

Kar se tiče kluba, smo poleti sklenili s prejšnjo sezono in osvojili tretje mesto, kar je glede na prejšnjo uvrstitev korak nazaj. To ni ravno neuspeh, ampak vseeno korak nazaj. S to sezono pa sem zaenkrat zelo zadovoljen. Predvsem začetek jesenskega dela, ko smo odigrali tudi oba največja derbija, smo opravili z odliko. Ves čas smo sicer imeli težave s poškodbami. Nikakor se nismo uspeli povsem sestaviti, ampak vsako tekmo smo na koncu imeli sedem, osem ali devet pravih igralcev. Že dolgo časa nismo bili tako zanesljivi. Kot trener že dolgo nisem čutil takšnega zaupanja. Če potegnem črto, je bilo leto 2023 uspešno na vseh področjih.

Standings provided by Sofascore

Premor bo za vas zelo kratek, hitro se začenja misija evropsko prvenstvo. Že čutite metuljčke pred spektaklom v Nemčiji?

Leto je bilo naporno. Vzel sem si nekaj dni za premor. Ampak rokometa nikoli ne morem povsem odmisliti. Tudi na dopustu mu vsak dan posvetim nekaj časa. Trenutno skušam vse skupaj odmisliti, čeprav mi to ravno ne uspeva (smeh). Čas hitro teče. Dokler smo, v narekovajih, mladi in imamo energijo, željo ter moč, je vse skupaj lažje. Bo pa zagotovo zelo čustveno, ko se bomo dobili na prvem zboru in začeli s pripravami.

Kako ste zadovoljni z rastjo reprezentance pod vašim vodstvom? Igralci radi razkrijejo, da se v tej eri znova zelo veselijo vsake reprezentančne akcije.

Ko smo prevzeli reprezentanco, smo lahko občutili neko nelagodje. Muke in težave na skoraj vseh področjih. Ko smo se prvič dobili, smo tipali in ugibali, kaj nas čaka. Najprej nam ni steklo, nato pa je med vsemi skupaj zraslo zaupanje. Svetovno prvenstvo nam je dalo krila, tam smo se zares povezali. To ohranjamo še danes. Po svetovnem prvenstvu sem od številnih igralcev dobil sporočilo, da komaj čakajo na novo reprezentančno akcijo. Ne vem sicer, kako se imajo v klubih, tudi sam pa vedno komaj čakam na reprezentančni zbor. Zdaj imamo tisto pravo energijo in se res vsi veselimo naših druženj. To da vsakemu nov zagon in energijo ter veseljo do športa in rokometa. Logično je, da so fantje željni tega, meni pa je v takšnem vzdušju lepo delati.

Uroš Zorman je mesto selektorja Slovenije prevzel februarja 2022. Foto: Aleš Fevžer

Zaradi res dobrih rezultatov v kvalifikacijah ste lahko priložnost ponudili tudi mladim igralcem. Kako so to sprejeli, ste opazili, da igranje za reprezentanco igralcem znova veliko pomeni?

Igrati v dresu z državnim grbom je vedno nekaj posebnega. V klubu, v kateremkoli že igraš, si lahko najboljši na svetu, a ko prideš v reprezentanco, je to nek drug nivo. Nikoli ni bilo samoumevno, da so bili igralci, ki so blesteli v klubih, najboljši v reprezentanci. Vsak igralec, ki to doživi, bo temu pritrdil. Novinci so na začetku skoraj vedno v krču. Ni samoumevno, da ti bo takoj steklo. Logično je, da ta dres prinaša dodaten pritisk. Fantje so bili vestni in odgovorni, zavedali so se, v kakšne čelje so stopili. To je najbolj pomembno. Takšno vključevanje v reprezentanco je prava pot, saj postopoma vse spoznaš in nisi potem kar naenkrat na evropskem prvenstvu. To je velik preskok, zaradi katerega se lahko hitro izgubiš.

Slovenska rokometna reprezentanca bo s pripravami na evropsko prvenstvo 2024 pričela 26. decembra.

Nekaj težav vam trenutno delajo poškodbe, nedavno je odpadel še Stefan Žabić. Kako je Slovenija dovzetna za takšne odsotnosti?

Imamo nek bazen, ki pa ni neomejen. Takšnega imajo velike nacije in pa države, kjer je rokomet številka ena. Naš bazen se krči, kar moramo na dolgi rok popraviti. Na nas vsaka poškodba vpliva. Na srečo imamo določeno širino in lahko to še nekak zakrpamo. Kako dolgo bo tako, če bomo še naprej tako delali? To pa je vprašanje.

Dekleta so si že zagotovila kvalifikacije za OI v Parizu, Slovenija pa ima sicer možnost rekordne udeležbe z vsemi moštvenimi športi. Kako gledate na to?

Ženski reprezentanci bi rad čestitel za uvrstitev v kvalifikacije, kjer pa se je potrebno še maksimalno potruditi za dosego končnega cilja. Tudi mi imamo odprta vsa vrata. To velja še za odbojkarje in košarkarje. Najprej bi rad gledal le nase, saj je tudi bog najprej sebi ustvaril brado. Želim si, da se najprej mi uvrstimo na olimpijske igre, nato pa to privoščim še vsem preostalim panogam v ekipnih športih. Vsi vemo, kako težka je pot na olimpijske igre v ekipnih športih. Dober moraš biti na določenem prvenstvu in nato še v kvalifikacijah. Vemo, kaj pomenijo olmimpijske igre. To so sanje vsakega športnika. Gre za največji dogodek na svetu. Morda se jim približa le nogometno svetovno prvenstvo, ampak olimpijske igre so za vse nas tisto največ.

slovenska ženska rokometna reprezentanca — Slovenke so na nedavno končanem svetovnem prvenstvu osvojile 11. mesto in si zagotovile kvalifikacije za olimpijske igre. Foto: Profimedia

Kaj je vam pomenila uvrstitev na olimpijske igre?

Prvič smo bili v Atenah in nato v Riu. Razlike je bilo 12 let. Prve so vedno prve, bil je izreden dogodek. Komaj čakaš, da se vse začne. Tudi na druge smo gledali podobno. Po 12 letih premora sem pri 36 letih ujel še svoje zadnje olimpjske igre. Zdaj imam možnost, da v vlogi selektorja ujamem prve. Vse bom naredil za to, da se uvrstimo na olimpijske igre. Tu je brezpredmetno razpravljati o čustvih in o vsem. To so olimpijske igre. Na njih je vse nekaj posebnega. Od vstopa v olimpijsko vas do otvoritve in nato prva tekma. Ko si prvič na njih, si tudi v nevarnosti, da te vse te stvari preveč prevzamejo. Tudi pri takšnih turnirjih potrebuješ določene izkušnje.

Do kod lahko sicer seže naša reprezentanca? Kakšen je selektorjev osebni cilj pred evropskim prvenstvom?

Če smo povsem realni, kar moramo biti, po kvaliteti naša reprezentanca sodi med 5. in 10. mestom. Potrebuješ pa nekaj sreče, žoga je okrogla. Vse se lahko hitro obrne in si potem takoj v boju za medalje. To smo videli v preteklosti. Moj osebni cilj pa je zagotovo tak, da gremo iz tekme v tekmo. Želim si, da vsako naslednjo tekmo zmagamo. O ciljih ne bomo na veliko govorili. Si pa želim, da se zberemo zdravi in med pripravami ostanem zdravi. Odpadel je že Makuc, nato še Žabić, manjkal bo tudi Gaber. Če bomo zdravi in pravi, se lahko zgodi marsikaj.

Seznam Slovenije za evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji: krilni igralci Staš Slatinek Jovičić, Tilen Kodrin, Tadej Mazej, Blaž Janc, Gašper Marguč in Domen Novak, zunanji igralci Nik Henigman, Borut Mačkovšek, Aleks Vlah, Dean Bombač, Rok Ovniček, Miha Zarabec, Nejc Cehte, Jure Dolenec in Tadej Kljun, krožni napadalci Blaž Blagotinšek, Jernej Drobež, Kristjan Horžen in Matic Suholežnik ter vratarji Klemen Ferlin, Urban Lesjak in Miljan Vujović.

Dotakniva se še klubskega rokometa in naše lige. Trimo iz Trebnjega je jesenski prvak. Kakšna pomlad nas čaka?

Sezona bo še zelo dolga in naporna, ampak mi bomo v prvih dveh krogih odigrali vse. Čakata nas tekmi z neposrednima tekmecema. Tu se za nas odvije ključni del sezone. Ti tekmi moramo preživeti, nato pa bo to veljalo tudi za vsako naslednjo tekmo. Prvenstvo se dobiva na malih tekmah, kar se je že dokazalo jeseni. Ampak te tekme ne pomagajo, če nisi pravi proti neposrednemu tekmecu. Čaka nas še 13 krogov, ki bodo izredno težki. Veliko bo pasti. Vsak krog ima svoj čar. Bo naporno, ampak zdaj najprej premor, reprezentanca in evropsko prvenstvo. Februar je še daleč.

Kje ima Trimo še največ rezerv? Morda pri zdravju igralcev?

Zagotovo bi nam to olajšalo delo. Lahko bi več rotirali. Predvsem na položaju levega zunanjega smo imeli celo sezono težave. Tu smo ostali le pri Miklavcu, a je tudi on imel težave s poškodbami in boleznimi. Na pomoč nam je priskočil Cingesar, ki je sicer levo krilo, zato ni bil prava alternativa. V letu 2024 bi si želel predvsem zdravja. Ampak na koncu je lahko manj več. To je bilo naše vodilo v jesenskem delu. Ko je bilo potrebno, smo bili pravi. Ampak prepričan sem, da imamo v primeru, da nas bodo poškodbe v letu 2024 obšle, še veliko prostora za napredek.

Ali lahko Trimo iz Trebnjega v tej sezoni osvoji naslov v ligi NLB? Foto: Jan Gregorc

Obeta se reforma naše lige, kako gledate na napovedane spremembe?

Tu je dejstvo, da smo nekoliko skregani z logiko. Stroke ni nihče nič vprašal. V prvi ligi je 14 trenerjev, ne vem, če je imel kdo kakršnoli besedo pri sprejemanju teh odločitev, ki so jih sprejeli vodilni v klubih. To ni ravno v redu. Mislim, da bi morala biti vključena tudi stroka. Teh sprememb bi se morali lotiti skupaj, iti z roko v roki in se pogovarjati o teh stvareh. To velja tudi za sodnike, če se lahko dotaknem še te teme. Če bi se več pogovarjali, to ne bi bila dva ločena svetova. Zdaj pa se gledamo postrani. Vsaka odločitev vodstva ali sodnika povzroča neko mero nervoze. Vsi bi se morali več pogovarjati za isto mizo. Komunikacija je ključ. Spremembe so bile potrebne, saj sistem 14 klubov v ligi ni bil čisto v redu. Bomo videli, kaj bo vse to prineslo. Verjamem, da pozitivne stvari. Moramo pa počakati na sezono 2024/25.

V tej sezoni se veliko govori o sodnikih. Kako vi gledate nanje?

Sam delujem na tekmah nervozen. Včasih preveč, včasih malo manj. Ampak zaradi njih nisem nič manj osredotočen, saj se z njimi ne ukvarjam več toliko kot v preteklosti. Od začetka pa do konca tekme še, potem pa ne več. Če se lahko pohvalim v tej smeri, nismo nobenega sodniškega para dali na črno listo. Nismo pisali pritožb. To je to. Nič nimam proti sodnikom, manjka nam le komunikacija. Vsake oči imajo svojega malarja. Trenerji in igralci gledamo s svojimi očmi, sodniki s svojimi in zato pride do težav.

Ali vas trenutno mika selitev v tujino in delo v klubu, ki igra na najvišji ravni?

Če sem iskren, ne vem. Imel sem že nekaj ponudb, a se nisem odločil za selitev. 15 let sem bil v tujini, prišel je čas, da sem zdaj doma. To je že četrta domača sezona. Morda bo spet prišel čas za tujino, a nisem prepričan v to. Nimam sanj o tem. Svoje sanje sem izpolnil že kot igralec. Družina me je podpirala, zdaj pa je čas, da sem jaz več z družino. Če se bo družina skupaj odločila, lahko pride do selitve, sicer pa ne. Na silo ne bom šel nikamor. Polovica skupnega življenja je bilo podrejenega meni, zdaj pa je čas, da tudi jaz nekaj vrnem.

Bi v primeru selitve v tujino lahko ostali selektor?

Tudi to je seveda povezano. Če bi prevzel klub, ki igra v ligi prvakov, zagotovo ne bi mogel opravljati obeh funkcij. Tu je veliko če-jev. Če sem iskren, občasno pomislim na tujino, ampak si z njo ne belim glave. Zaenkrat kar mirno spim (smeh).