Foto: Aleš Fevžer

Celjski rokometaši igrajo odlično sezono, v tem koledarskem letu še ne poznajo poraza in znova vračajo navijače v dvorano. Trener Klemen Luzar poudarja napredek ekipe, izenačenost lige in pomen prihajajočih odločilnih tekem, hkrati pa izpostavlja tudi izzive, ki čakajo klub v prihodnosti.

Sezona celjskih rokometašev za zdaj presega pričakovanja. Ekipa je v letu 2026 še neporažena, navijači pa se vračajo v dvorano, kjer znova vlada vzdušje, ki spominja na najboljše čase kluba. “Ocena sezone do zdaj je pozitivna. Še vedno smo v tem letu brez poraza in verjamem, da bomo uspešni tudi v preostanku sezone,” poudarja trener Klemen Luzar, ki kljub odličnim rezultatom ostaja previden, odločilne tekme šele prihajajo.

Konkurenca v slovenski ligi je izjemno izenačena, kar potrjujejo tudi rezultati v končnici. “Vsaka ekipa lahko premaga vsako. V končnih bojih so ekipe res izenačene,” pravi Luzar, ki ob tem opozarja na specifičnost tekmovalnega sistema: “Vedno je lažje igrati proti favoritom kot pa tekmo, ki jo je treba dobiti.” Veliko pozornosti namenja tudi razvoju mladih igralcev, ki v Celju dobivajo pomembno vlogo. “S takšnimi fanti je užitek delati. Gre za izjemne talente, ki to potrjujejo iz tedna v teden. Pred njimi je svetla prihodnost,” poudarja in dodaja, da je to dobra novica tudi za slovenski rokomet. A hkrati opozarja: “Priložnost ni dovolj – zadaj je še veliko trdega dela.”

Polfinalni tekmi evropskega pokala z Ohridom sta na sporedu 25. aprila (obračun v dvorani Zlatorog) in 2. maja, medtem ko je zaključni turnir Pokala Slovenije na sporedu 17. in 18. aprila.

Pred Celjani je zdaj nov velik izziv, zaključni turnir slovenskega pokala in polfinale evropskega pokala z Ohridom, ki obeta pravi rokometni praznik. Celjani so se prvič po letu 2012 uvrstili v evropski polfinale, proti Ohridu pa bodo lovili prvi evropski finale po 22 letih. Prav tekma z Ohridom bo še en dokaz, da se rokomet v Celju prebuja. “Vidim, da je vzdušje v Celju pravo. Igramo za navijače in želimo si čim več gledalcev,” pravi trener, ki verjame, da lahko podpora s tribun odigra pomembno vlogo. V intervjuju se je Klemen Luzar dotaknil še stanja v slovenskem rokometu, ocenil kvaliteto slovenske lige in razmišljal tudi o svoji prihodnosti.

Intervju s Klemnom Luzarjem, trenerjem RK Celje Pivovarna Laško

Klemen, sezona je dobra, navijači so se znova zbližali s klubom. Kako gledate na povratek v članski rokomet, kakšna je ocena dosedanje sezone?

V članskem rokometu je tako, dokler so prisotni rezultati, so zadovoljni vsi, igralci, vodstvo in navijači. Dobro nam uspeva, tekme, ki bodo odločale o končnih uvrstitvah, pa šele prihajajo. A pomembno je tudi priti do teh tekem. Ocena sezone do zdaj je pozitivna. Na začetku smo imeli nekaj težav s poškodbami, a smo to obdobje dobro prebrodili. V tem koledarskem letu nam gre odlično. Še vedno smo brez poraza in verjamem, da bomo uspešni tudi v preostanku sezone.

Kot ste omenili, glede na format tekmovanja so ključne tekme šele pred vami. Kako gledate na kakovost slovenskega rokometa, na konkurenco v tej sezoni?

Mislim, da je konkurenca zelo močna. To se vidi na tekmah v ligi za prvaka, kjer lahko vsaka ekipa premaga vsako. V skupini A vidimo, kako močna je Škofja Loka in kako blizu je Slovenj Gradec uvrstitvi v polfinale. Tudi v naši skupini je Krka premagala Trimo, mi pa smo imeli ogromno težav z Ormožem. V končnih bojih so ekipe res izenačene. V prvem delu pa smo si Slovan, Trimo in mi nabrali lepo točkovno prednost, ki se ob delitvi v skupine v tem formatu tekmovanja precej zmanjša. To je ena od slabosti za močnejše ekipe. Vedno je lažje igrati proti favoritom kot pa igrati tekmo, ki jo je treba dobiti. S psihološkega vidika je to zelo pomembno, imajo pa te ekipe potem tudi ves čas možnost za dobro uvrstitev. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti, težko je reči, kaj je bolje. Za gledalce je zdajšnji sistem tekmovanja zanimiv, saj je vse do konca napeto. Z drugega zornega kota pa je za nas vedno pomembno, kako se igra skozi celotno sezono; ob kakšni poškodbi ali padcu forme pa se lahko končna uvrstitev povsem pokvari. Drugo sezono zapored je takšen sistem, zato ga je treba sprejeti in vse tekme odigrati po najboljših močeh.

Kako vam je voditi Celje v tej sezoni, ko je trenerska konkurenca v ligi izjemna? Kako se pripravljate na obračune z Urošem Zormanom, Zoranom Jovičićem, Brankom Tamšetom, ki so vsi prekaljeni rokometni mački?

V rokometu sem že več kot 20 let. Deloval sem na vseh ravneh. Delal sem z otroki, bil pomočnik v ligi prvakov, pomočnik Slavku Iveziču pri mladinski reprezentanci in jo tudi vodil. Tudi tukaj je rokomet na zelo visoki ravni. Menim, da pri vsem tem ne gre za kakšne posebnosti. Vsak trener ima svoj model dela, ki ga spoznavaš na medsebojnih tekmah in skozi analize. Vsekakor gre za velik izziv, to delo mi je všeč in v njem uživam.

Omenili ste mladinsko reprezentanco, v Celju imate v tej sezoni v ekipi kar nekaj biserov slovenskega rokometa. Najverjetneje vam je v čast, da razvijate takšne igralce, ki so v tej sezoni dosegli zares visok nivo?

S takšnimi fanti je užitek delati. Treniram jih že kar nekaj let, zato smo res vajeni drug drugega. Gre za vzajemno razmerje – kot jaz pomagam njim, oni pomagajo meni. Gre za izjemne talente, ki to na igrišču potrjujejo iz tedna v teden. Pred njimi je svetla prihodnost, kar je dobro za slovenski rokomet. Imeli bomo igralce, ki bodo lahko igrali na največjem odru. Res uživam v delu z njimi.

V slovenskem športu se v zadnjih letih veliko govori o težavah s financami. Rokometna liga je posledično povsem drugačna kot pred desetimi leti. Se vam zdi, da je zdajšnja liga za mlade fante primernejša? V preteklosti so mladi igralci težje prihajali do takšnih priložnosti. Kako to vpliva na razvoj slovenskega rokometa?

Z vidika, da hitreje dobijo priložnost v članskem rokometu, je bolje, moramo pa vedeti, da se najboljši rokomet trenutno igra v tujini. Z igrami si moraš izboriti, da te opazijo tuji klubi, kjer se igra z najboljšimi na svetu. Če si konkurenčen, lahko iz tega črpa tudi reprezentanca. Če bi igrali samo slovensko ligo, kjer se bo stanje zagotovo popravilo in bomo znova igrali tudi v ligi prvakov, bi bilo težko. Na največjem odru se meriš z najboljšimi in realno vidiš, kje si. Po eni strani je prednost, da mladi igrajo, vendar morajo za to nekaj pokazati. Priložnost ni dovolj – pokazati moraš veliko znanja, za tem pa stoji še veliko trdega dela. Glava mora biti na pravem mestu, da si lahko konkurenčen najboljšim. Igranje v najboljših tekmovanjih pa je pomembno tudi za reprezentanco. Če te tam ni, je to za reprezentanco slabo. Verjamem pa, da imamo v Sloveniji dovolj nadarjenih igralcev. Pomembno je, kako klubi delajo z njimi in da jim omogočijo razvoj potenciala v pravo smer.

Omenili ste obdobje, ko ste bili pomočnik v Celju. Celjski klub, ki je bil stalnica v ligi prvakov, glede na ostale še vedno deluje na visokih obratih tudi pri stvareh, ki niso vidne samo na igrišču. Tudi vi delite to mnenje? Manjka v Celju samo nekaj kamenčkov v mozaiku, da se vrne na največji oder?

V klubu je zavel nov veter. Vsi ljudje, ki so vpeti v delovanje kluba, se trudijo, da nam omogočijo najboljše možne pogoje. Na koncu pa so igralci tisti, ki s svojo energijo na igrišču privabijo navijače v dvorano. Prinašajo rezultat in dajejo dodaten zagon celotnemu klubu. Zadeva je vzajemna. Če je na igrišču pravo stanje, se vsi v klubu še bolj potrudijo za dobre pogoje. Gledalci pridejo v dvorano. Zadnje tekme so minile ob fantastičnem vzdušju. Na naslednji tekmi z Ohridom bo dvorana zagotovo še bolj polna. Vse spominja na stare čase, čeprav ne gre za ligo prvakov. A za to mlado ekipo in nabiranje izkušenj je ta nivo tekmovanja za nas optimalen. S takšnimi predstavami ekipa raste. Igralci si želijo igrati na višji ravni in to je prava, zdrava pot, po kateri bomo šli tudi naprej.

Glavni izziv za vse v klubu pa bo to, da ta ekipa ostane skupaj čim dlje. To je v slovenskem rokometu v zadnjih letih skoraj misija nemogoče.

Igralce, ki so res nadarjeni in se hitro izkažejo, je skoraj nemogoče zadržati v klubu. Praktično se to kolo ves čas vrti. Nato se vselej začne – ne bom rekel znova, ampak nekje na sredini. Težko je iz sezone v sezono nadgrajevati stvari. Če bi lahko zadržali nekatere nosilce igre, bi bilo vse takoj lažje. Ljudje v klubu in okrog njega se trudijo, da bi nam to v prihodnjih letih uspelo in da bi bila ekipa dlje časa skupaj. S tem bi ekipa dozorela, pridobila izkušnje, s tem pa bi se lahko dvignili apetiti in izboljšali rezultati.

Ta konec tedna prinaša boj za prvo lovoriko v tej sezoni. Kako gledate na slovenski pokal?

Slovenski pokal je zelo zanimivo tekmovanje. Zaključni turnir je vedno napet. Igrali bomo v petek in soboto. Najprej nas čaka Slovan, ki ima v zadnjih letih visoke ambicije tako doma kot v Evropi. Gre za eno tekmo. Letos jih še nismo uspeli premagati, kar nam daje še dodaten motiv. Najprej moramo odigrati polfinale, na druge stvari pa nimamo vpliva. Oceno izplena bomo podali po koncu turnirja. Imamo še nekaj dni za pripravo in res se veselimo polfinala.

Lahko zaključni turnir Pokala Slovenije označiva za nekakšen zrelostni izpit? Pokalni naslov bi zagotovo dal samozavest ekipi, kar bi lahko bilo ključno v preostanku sezone.

Mi smo imeli letos že kar nekaj zrelostnih izpitov. Porazi so sestavni del športa. Pomembno je, da te ne potrejo in da ne padeš. Gre za eno tekmo – lahko zmagaš ali izgubiš, življenje pa gre naprej. Maksimalno se moraš potruditi. Iz poraza pa se moraš vedno nekaj naučiti, saj si vedno bogatejši za izkušnjo. Jasno pa v Celju želimo na vsaki tekmi zmagati, čeprav to ni vedno mogoče. Včasih je nasprotnik preprosto boljši in takrat moraš to znati priznati ter mu čestitati.

Polfinalna tekma evropskega tekmovanja z Ohridom prinaša rokometni praznik, kakršnih je bilo v Celju v preteklosti ogromno. Kako igralci dojemajo to tekmo, je na treningih veliko govora o tem?

Vsi se veselijo teh tekem. Motivacija je na še višji ravni. Igralci pa so prizemljeni in mirni. Ne ukvarjamo se preveč z obrobnimi zadevami. Vsi smo veseli dodatne podpore s tribun. Igramo za navijače in želimo si čim več gledalcev. Vidim, da je vzdušje v Celju pravo. Dokler se zmaguje, je temu vedno tako. V ekipi vladata mirnost in zdrav pristop, kljub mladosti pa so igralci na vseh ključnih tekmah pokazali veliko mero zrelosti.

Dobivajo pa zagotovo igralci na vsaki gostujoči tekmi v Evropi potrditev, kako veliko rokometno ime je Celje?

Celje pomeni ogromno. V evropskem rokometu smo še vedno zelo spoštovani in cenjeni. Klub si je renome gradil skozi vsa leta. Iz naših vrst še vedno prihajajo najboljši igralci v Sloveniji. V klubu se dobro dela na vseh področjih. Celje je bilo nekoč bolj znano po tekmovalnih rezultatih, zdaj pa slovi po zelo dobrem delu z mladimi. Iz Celja prihajajo največji talenti, tudi tuji igralci pa radi prihajajo sem in si tukaj priigrajo prestop v bogatejši klub, namerno ne rečem večji, saj smo še vedno velik klub.

V Celju je trenutno zelo uspešen tudi nogometni klub. Upate na še večjo simbiozo pri podpori obeh klubov med navijači?

Celje je športno mesto. Ljudje si radi ogledajo vrhunske športne dogodke. Nogometašem bi rad čestital za uspehe v zadnjih letih. Zaradi časovne stiske jih večinoma spremljam prek medijev, saj sem večino časa v rokometni dvorani. Veseli pa me, da se gledalci vračajo na rokometne tekme. Prepoznali so naš trud in energija na tribunah res spominja na stare čase. Upam, da bo na tekmi z Ohridom dvorana še nekoliko bolj polna. Navijači nam lahko pomagajo do izjemnega uspeha.

Za konec pa še vprašanje glede vaše prihodnosti. Kakšne so vaše želje glede trenerske kariere, se v prihodnosti vidite tudi v tujini?

V rokometu sem že dolgo. Trenutno sem povsem osredotočen na delo v Celju. Prvič sem trener članske ekipe od začetka sezone, prej sem pogosto vstopal kot nekdo, ki je klubu pomagal sezono pripeljati do konca. S trenerskega vidika je povsem drugače, ko ekipo prevzameš na začetku sezone in jo razvijaš. Igralci začnejo sprejemati tvoje ideje in ti njihove. Kam me bo pot vodila, je težko reči. Verjamem, da bom ostal v rokometu, kje pa, je v tem trenutku težko napovedati. Vsak si, tako igralci kot trenerji, želi biti uspešen, voditi dobre klube in delati z najboljšimi možnimi igralci. Tako so ideje lažje uresničljive. Boriš se za visoka mesta in lovorike, to pa te žene naprej. V Celju pa sem res zadovoljen, imam izjemne sodelavce in izjemne igralce.