"Smo najboljši na svetu, saj iz nič naredimo veliko"

rokomet zoran jovičić rk gorenje velenje

Foto: Uroš Skaza

Zoran Jovičić je RK Gorenje Velenje prevzel v sezoni 2018/19. V zadnjih šestih letih je najuspešnejši trener v slovenski ligi, ki nase redno opozarja tudi z dobrimi rezultati velenjskih os v evropskih tekmovanjih. Po državnem naslovu v sezoni 2023/24 je pred Velenjčani nova sezona, polna izzivov, Jovičić pa se je v intervjuju za Sportklub dotaknil številnih vročih tem, tudi vzpona Slovana, ki ga bo v novi sezoni vodil selektor Slovenije Uroš Zorman.

Nekdanji slovenski reprezentant Zoran Jovičić, ki je bil med nosilci igre na domačem evropskem prvenstvu leta 2004, na katerem je Slovenija osvojila srebrno medaljo, se je v zadnjih letih razvil v izjemnega strokovnjaka. V Velenju je v zadnjih letih uspešno razvil številne mlade igralce, tudi v novi sezoni pa ga čaka poseben izziv, saj bo ekipa znova zelo spremenjena. Osje gnezdo so po zadnji sezoni zapustili Matic Verdinek, Peter Šiško, Ibrahim Haseljič, Branko Predović in Aljaž Verboten, na novo sezono pa se ob znanih obrazih pripravljajo tudi novinci Tine Poklar, Fran Lončarič, Vlado Matanović, Žan Pajk, Luka Sandič, Anže Blagotinšek in Aljoša Yankovskyy. “Mi smo bili lani na začetku sezone v velikih težavah. Kar naenkrat smo ostali brez številnih nosilcev igre. Imeli smo finančne težave, kar ni bila skrivnost. Kader je bil veliko slabši kot v prejšnjih letih,” se začetka lanske šampionske sezone spominja Jovičić, ki ga tudi letos čaka podobno delo.

Velenjčani bodo kot slovenski prvak igrali tudi v evropski ligi, kjer bo nosilec skupine danski GOG, preostala nasprotnika pa bosta znana po koncu kvalifikacij. Žreb je določil, da bosta v skupini z omenjenima kluboma igrala zmagovalca parov GC Amicitia Zürich – HC Kriens-Luzern in ABC Braga – Abanca Ademar León. Ciljev za evropsko sezono zaenkrat še ni. “Trenutno se še ne ukvarjam z evropskim nasprotniki, lahko pa vam zagotovim, da bomo vsaj na domačih tekmah trd oreh za vse. Ne bom ničesar napovedal, je pa želja, da v skupini osvojimo vsaj tretje mesto.”

V ligi, ki bo letos potekala po novem formatu, bo Velenjčane čakal poseben jesenski izziv, ko bo ekipa Zorana Jovičića skoraj tri mesece igrala v ritmu dveh tekem na teden. To bo zagotovo nekaj, kar bo skušal izkoristiti eden izmed glavnih favoritov prihajajoče sezone, Slovan. Slednjega bo vodil selektor Uroš Zorman, Jovičić pa pozdravlja nov ljubljanski rokometni projekt: “Vsak vložek v šport, še bolj pa v rokomet, lepo pozdravljam. Sem zelo vesel, da Ljubljana vrača Slovan tja, kjer je nekoč že bil. Želim si, da bi se na podoben način prebudili še v Velenju, Celju, Mariboru in Kopru ter vsa druga mesta, ki imajo rokometne klube. S tem dobimo konkurenco. Dobro bi bilo, če bi bili sponzorji željni tekmovati z Ljubljano, če bi želeli med seboj tekmovati tudi župani.”

V intervjuju je Zoran Jovičić govoril tudi o uspehu slovenske reprezentance na letošnjih olimpijskih igrah, dotaknil pa se je tudi svojih sinov. Enej Slatinek Jovičić je član očetovega Velenja, Staš pa bo v novi sezoni igral za Slovan. Novo sezono lige NLB boste lahko tudi v tej sezoni spremljali na Sportklubu.

Zoran, začniva pogovor s kratko debato o reprezentanci, ki je poleti navdušila na olimpijskih igrah. Kako ste spremljali slovenske uspehe? Koliko dobrega lahko od tega odnese celoten slovenski rokomet?

To je res super za celotno panogo, velika stvar. Odigrali smo odličen turnir. Presenetili vse. Nihče razen njih ni verjel v uvrstitev v polfinale. Zaslužili bi si vsaj bronasto medaljo, a se žal ni izšlo. Vse skupaj pa vrhunsko za rokomet, ki se je vrnil na svoje mesto. Gre za prvi kolektivni šport, ki je Slovenijo predstavljal na olimpijskih igrah. Ljudje so znova živeli za rokomet in navijali za reprezentanco ter uživali v borbi naših fantov. Premagali smo velesile, kot so Švedi, Hrvati in Norvežani. Bili smo za gol prekratki proti Dancem, ki so že leta najboljša reprezentanca na svetu. Mogoče je manjkala češnja na torti v obliki kolajne, to bi bilo sanjsko, ampak vseeno vse pohvale našim fantom.

Če povlečeva vzporednico z nogometom, ki nas je na začetku poletja popeljal v evforijo na evropskem prvenstvu. Slovenski nogometni klubi so letos zelo uspešni v evropskih tekmovanjih. Kako bi dogajanje v rokometni reprezentanci še bolj uspešno prenesli na slovenske klube?

Mi iz leta v leto delamo čudeže. Glede na finančne vložke v klube se ne moremo primerjati z nobenimi klubi v evropskih tekmovanjih. Na to se več ne oziramo. Gledamo nase in skušamo iztržiti čim več. Dolgoročno tako ne bo šlo, saj je nabor igralcev v Sloveniji postal premajhen. Vse manj otrok trenira rokomet, baza se manjša. To je največji problem. Upam, da se z uspehom na olimpijskih igrah to spremeni. Tudi koronavirus je zagotovo vplival na to. Iz leta v leto apeliramo na državo, ki ne pomaga športnim društvom oziroma klubom. Pomoči v obliki davčnih olajšav niso deležni niti pokrovitelji, zato smo res najboljši na svetu, saj iz nič naredimo veliko.

V zaključku zadnje sezone je bilo zagotovo sanjsko voditi tekme Velenja. V vaši dvorani je večkrat sijajno vzdušje. So v Velenju navijači tisti, ki vam dajejo dodaten zagon, da uspešno premagujete vse prej omenjene težave?

Mi smo bili lani na začetku sezone v velikih težavah. Kar naenkrat smo ostali brez številnih nosilcev igre. Imeli smo finančne težave, kar ni bila skrivnost. Kader je bil veliko slabši kot v prejšnjih letih. Čez sezono nas je to še dodatno motiviralo, da smo nepričakovano in s pomočjo publike ter dobre atmosfere v dvorani prišli v borbo za prvaka. Na koncu smo več kot zasluženo osvojili naslov. To je velika trofeja za mesto Velenje in za našega sponzorja. Zavedamo se, da to nič ne pomeni, saj je tu že nova sezona in čas za novo dokazovanje. Od stare slave se ne da živeti in zato smo se že spustili na realna tla.

Omenili ste težave pri sestavi ekipe pred lansko sezono, podobno pa bo tudi letos, saj ste znova izgubili nekaj nosilcev igre. Ste sami imeli kaj premora ali ste takoj po koncu sezone zavihali rokave in začeli trdo delati pri lovu na nove igralce?

Mi smo že lani imeli podobne težave, saj se nabor igralcev manjša. V sami Sloveniji je premalo kakovosti. Okrepitve iščemo na celotnem območju nekdanje skupne države. To je povsem drugačno tržišče, kjer se prav tako poznajo spremembe. Glede na finančne zmožnosti smo sestavili ekipo, ki jo pripravljamo na spremenjeno slovensko ligo. Koledar sezone bo zelo naporen. Lahko vam povem, da bomo od 28. septembra do 21. decembra vsak teden igrali v ritmu sreda – sobota. Tako še nismo igrali, a se tega ne bojimo. Šli bomo tekmo po tekmo. Vseeno pa mislim, da bo morala zveza morala pomisliti na zdravje igralcev, saj brez prestanka igrati v takšnem ritmu skoraj tri mesece ni dobro.

Omenili ste reformo slovenske lige. Kako gledate na spremembe vi? Vam je všeč, da bo več medsebojnih tekem največjih rivalov za najvišja mesta?

Zame je stari ciklus tekmovanja v obliki dvokrožnega sistema najboljša izbira. Sam nimam vpliva na to. Odgovorni gledajo, da se odigra čim več kakovostnih tekem, po drugi strani pa nihče ni mislil na nas, ki igramo Evropo, saj bo urnik preveč zgoščen. Potrebno bo dobro razmisliti, kako bomo to izpeljali. Mi na vseh treh frontah, torej v slovenski ligi, evropskem pokalu in slovenskem pokalu, ne bomo imeli lahkega dela. Težko bomo zdržali z vsega 17 igralci, ki jih imam na voljo. Ampak že lani nam je uspelo nekaj nemogočega, zato se s tem ne bomo obremenjevali. Kar bomo lahko dali, bomo dali, videli bomo, če bo to dovolj.

O željah in ciljih vas je brezpredmetno spraševati, saj vem, da želite vedno zmagovati. Vseeno pa me zanima, kakšno Velenje lahko pričakujemo na evropski sceni?

Glede na prejšnja leta je težko karkoli napovedati. Zasedba Gudme Oure Gudbjerg je stopničko višje kot mi, o tem sem prepričan. Z njimi bomo težko igrali. Preostala nasprotnika iz kvalifikacij, en par je švicarski, drugi pa švedsko-španski, pa bosta finančno veliko močnejša od nas. Mislim, da bomo z njima lahko igrali. Morda bodo sestavili vrhunske ekipe in bomo izgubili. Trenutno se še ne ukvarjam z evropskim nasprotniki, lahko pa vam zagotovim, da bomo vsaj na domačih tekmah trd oreh za vse. Ne bom ničesar napovedal, je pa želja, da v skupini osvojimo vsaj tretje mesto.

Dotakniti se morava tudi domače konkurence. Slovan bo letos povsem drugačen. Prevzel ga je Uroš Zorman, ekipo okrepil z zanimivimi igralci. Kako gledate na to?

Vsak vložek v šport, še bolj pa v rokomet, lepo pozdravljam. Sem zelo vesel, da Ljubljana vrača Slovan tja, kjer je nekoč že bil. Želim si, da bi se na podoben način prebudili še v Velenju, Celju, Mariboru in Kopru ter vsa druga mesta, ki imajo rokometne klube. S tem dobimo konkurenco. Dobro bi bilo, če bi bili sponzorji željni tekmovati z Ljubljano, če bi želeli med seboj tekmovati tudi župani. Vse to pozdravljam in me veseli. Slovan je napovedal naskok na vrh in je postal favorit našega prvenstva. Sezona bo sicer dolga, celotno zgodbo pa vidim pozitivno. Moram pa omeniti še Trimo iz Trebnjega, ki je bil lani favorit. Trimo je dobil Urbana Lesjaka, ki je ob Klemnu Ferlinu trenutno najboljši slovenski vratar. Ob Slovanu je zame Trimo favorit.

Ne smeva pa pozabiti niti na največjega velenjskega rivala, Celje. Kako gledate nanje? Pivovarji že lani niso imeli slabe ekipe.

S tem se popolnoma strinjam. Celjani so bili lani igralsko zelo konkurenčni. Tudi letos bo podobno. Dobili so madžarskega levega zunanjega igralca in kolumbijskega krožnega napadalca iz Porta ter portugalskega trenerja. Imajo Mlakarja. Torej izkušeno jedro ekipe z mladimi igralci iz akademije, ki so kakovostni. Tudi Celjani bodo podobno kot mi mešali štrene vsem. Sam bi izpostavil tudi Slovenj Gradec, ki ima zelo dobro ekipo, in Krko. Liga bo zelo napeta, saj bo lahko vsak premagal vsakega. Slovenska liga je zelo izenačena, kjerkoli se gostuje, te lahko nasprotnik premaga.

Če se dotakneva še vloge Uroša Zormana, ki že nekaj časa uspešno usklajuje vodenje slovenskega prvoligaša in slovenske reprezentance. Vaš športni direktor Roman Pungartnik nad tem ni najbolj navdušen, kako pa na to gledate vi in vaši trenerski kolegi? Na Rokometni zvezi Slovenije so sicer večkrat med vrsticami poudarili, da nimajo finančnih kapacitet, da bi si lahko privoščili renomiranega selektorja, ki bi opravljal samo to vlogo.

Renomiran je zame Uroš Zorman. Če ne bi šlo drugače, bi na zvezi zagotovo našli tudi finance, ki bi bile potrebne za to. Trenerji smo doživeli že vse živo. Glede na to, da Zorman zmore obe vlogi, me to ne moti. Če je on tega zmožen in če mu to dovoli klub, zakaj ne.

Roman je dejal, da vas vidi v selektorski vlogi, a si ne bi želel, da bi združevali funkciji selektorja in trenerja.

Eni klubi to dovolijo, drugi ne (smeh).

Če gledava vaš razvoj, pri Velenju ste že zelo dolgo uspešni. Kako pogosto pogledujete proti tujini? Bi vas dobra ponudba hitro premamila?

Zagotovo bi šel v tujino, prevzel bi tudi reprezentanco. Ničesar ne želim delati na silo. Pustimo času čas. Zagotovo sem zainteresiran za vrhunske klube in reprezentance. Zakaj ne bi bil.

Foto: Uroš Skaza

Dotakniva se še družinskih vezi. Sinova zelo napredujeta. Staš, tudi reprezentant, bo v tej sezoni igral v Slovanu, Eneja vodite vi v Velenju. Kakšna so vaša družinska kosila?

Tega smo že vajeni. Že več let imamo te svoje derbije. Vedno je prisotno zbadanje z vseh strani, ampak ko pride dan tekme, se pustimo pri miru. Ne kličemo se, ni kontaktov. Takrat ni prostora za šale. Po tekmi pa ima tisti, ki zmaga, pravico, da je glasen. Do zdaj sva imela midva z Enejem večkrat to pravico. Mislim, da je Staš le enkrat imel to pravico.

Ste pa zagotovo ponosni na njun razvoj?

Definitivno. Res sta postala prava fanta. Ne samo kot rokometaša. Sta tudi izjemni osebi. Res sem ponosen nanju.

Je težko voditi sina v klubu?

Ni lahko, a sva z Enejem tega že vajena. Če koga pošljem s treninga, je to največkrat on. Zadnjič mi je poslal video, kako je sin Svetislava Pešića razlagal, kako je bilo, ko ga je oče treniral. Prepričan je bil o tem, da ni bilo igralca, ki ga je Svetislav večkrat poslal s treninga kot njega. Vendar danes priznava, da bi v primeru, da bi poslušal očeta, bil še petkrat boljši košarkar (smeh). Zanimivo, da mi je to poslal. Enej sicer posluša, a včasih ne more iz svoje kože (smeh). To je normalno. V ekipi so naju vsi vajeni, on je edini, ki plačuje naše dogovorjene kazni (smeh).