Slovenska rokometna reprezentanca je v sklepni fazi priprav za nastop na evropskem prvenstvu v Nemčiji. Selektorju Urošu Zormanu pred začetkom dogodka sezone kar precej sivih las dela počečkan zdravstveni karton, a vseeno verjame v uspešno kampanjo. Z njim smo se pogovarjali tik pred odhodom na pripravljalni turnir v Poreč, kjer se bo izbrana vrsta pomerila proti Črni gori in nato še domačinki Hrvaški.
Urnik reprezentance je sledeč: v petek (5. januar) je ob 17. uri na sporedu tekma proti Črnogorcem v Poreču, v Istri se bodo nato Zormanovi varovanci pomerili proti domačinom Hrvatom, potem pa se reprezentanca preseli na prizorišče EP. Tam bo prvi trenutek resnice nastopil v četrtek (11. januarja), ko se bo v Berlinu Slovenija ob 18. uri pomerila proti državni izbrani vrsti Ferskih otokov.
Vse tekme predtekmovalne skupine D, tudi kasnejši Slovenije proti Norveški in Poljski, bo gostila Mercedes-Benz Arena, ki sprejme nekaj manj kot 15.000 gledalcev.
Uroš, kmalu bosta minili dve leti, odkar ste sprejeli službo selektorja članske izbrane vrste. Lahko danes rečete, da vam je funkcija pisana na kožo, ali pa vas morda usklajevanje dela na dveh frontah ‘srbi’?
Moti me zagotovo ne, ker sem tak, da službe v tem primeru zagotovo ne bi več opravljal. Za zdaj lahko rečem, da je vse normalno, veselje je prisotno. Če sem čisto iskren, sem si trenerski posel predstavljal drugače, učim se iz dneva v dan. Vesel sem, da je tako, kot trenutno pač je.
Tarnali ste nad obrambo na pripravljalni tekmi proti Avstriji. Kaj se vam je zdelo slabo?
Pogrešal sem agresivnost, intenziteto. Bom rekel, da so bili fantje razpoloženi nekoliko preveč praznično, ampak ta tekma je že mimo. Na prvem treningu v Ljubljani (včeraj op. a.) je bilo stanje že precej boljše.
Dotaknimo se nekega srednjeročnega načrta za zunanje položaje. Boruta Mačkovška in Jureta Dolenca, ki navsezadnje niti ni primarno “šuter”, ampak bolj razigrava, bo čez čas verjetno kar težko nadomestiti. Ta položaj je zelo pomemben.
Dobro vprašanje. Obstajajo igralci, ki trkajo na vrata reprezentance, res pa je, da govoriva o mlajših posameznikih. Da, prav imate, nastala je nekakšna luknja, toda verjamem, da jo bomo zakrpali, sicer pa niti Mačkovšek, niti Dolenec še nista ravno blizu upokojitvi, da bi zadeve morali spremeniti čez noč. S tem namenom se je vzpostavila t.i. B reprezentanca. Za igralce, ki so potencialni kandidati za A izbrano vrsto.
Ravno na to smo se želeli navezati. B ekipa je imela pred kratkim dve pripravljalni tekmi s Kuvajtom. Vas je kdo posebej navdušil?
Fante dobro poznam, ker so vsi del slovenskega državnega prvenstva. Najbolj pomembno je, da na najvišji ravni pridobivajo mednarodne izkušnje, vsi pa imajo že izkušnje iz kadetske in mladinske reprezentance. To je zdaj čisto neka nova raven.
Kaj si najbolj od vsega želite videti v Poreču na zadnjem piljenju forme pred EP?
Napredek v obrambi, ne glede na napake. Torej, da smo kompaktni, agresivni, v napadu pa dosledno izpolnjujemo naše taktične zamisli.
Nemčija 2024 je pred vrati. Kaj bi bil za selektorja Uroša Zormana rezultatski uspeh?
O rezultatu ne bi rad prav veliko govoril, ker želim, da gremo na prvenstvu iz tekme v tekmo osredotočeni na nasprotnika. Kam nas bo potem to na koncu pripeljalo, bomo pa videli. Razveselilo bi me to, da gremo naprej v smislu homogenosti ekipe. Da bi se ta povezanost, energija med nami čutila in bi iz reprezentance kipela želja in ponos igranja za Slovenijo. Lahko narediš kakšno ključno napako in tekmo izgubiš, a če si nečesa res močno želiš in te veseli, kar počneš, se kakšna napaka lahko obrne tebi v prid, ali pa si po koncu tekme nimaš prav veliko očitati. Moja želja je povezana torej prav s tem – da si po koncu prvenstva ne bi imeli česarkoli očitati.
Kdo bo vašem mnenju rokometno Slovenijo na prihajajočem prvenstvu od mladih fantov najbolj očaral?
Rad bi, da bi kar celotna ekipa. Logično je, da v vsaki ekipi kakšen igralec ali dva izstopata, to je dejstvo. Na zadnjem svetovnem prvenstvu smo delovali predvsem ekipno, ta kolektivni duh je bil močno prisoten in v tem krogu je nekdo izstopal. A brez omenjenega kolektiva, sam vsega ne bi mogel narediti. O imenih ne želim govoriti, saj ima vsak posameznik pod seboj neko bazo, ki ga poriva naprej.
Zanima nas še zdravstveno stanje.
Nik Henigman je vprašljiv, Rok Ovniček je zbolel, tako da bomo v naslednjih dneh videli, kakšno je njuno stanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!