Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenski judoistki Andreji Leški se je življenje po osvojenem zlatem odličju na lanskih olimpijskih igrah močno spremenilo. Po vrhunskemu uspehu si je vzela čas za daljši premor in premislek, po novem letu pa se vrnila v telovadnico in pričela piliti formo za letošnji judoistični vrhunec sezone.
Potem ko je lani v Parizu osvojila olimpijsko zlato in poskrbela, da je slovenski judo kolajno slavil še na šestih zaporednih olimpijskih igrah, si je Andreja Leški vzela čas za premor. Tega je izkoristila za obiske raznoraznih dogodkov, prav tako se je posvetila svojim drugim interesom, prijateljem in osebam, za katere pred tem ni imela toliko časa. “Življenje teče dalje. Zjutraj vstanem in zvečer grem spat,” nam je ob robu dogodka, ki ga je pretekli teden na Brdu pri Kranju organizirala skupina Triglav in na kateri so športniki spoznavali osnovne finančne veščine, zaupala Andreja Leški.
Kljub temu da je judo po vrnitvi iz Pariza začasno postavila na stranski tir, ga ni povsem odmislila. Po novem letu se je vrnila v telovadnico in k treningom, predvsem z mislijo in željo po nastopu na svetovnem prvenstvu, ki ga bo med 13. in 20. junijem gostila Budimpešta. “Ravno sem se pripeljala s priprav na Rogli. Sem v trenažnem procesu. To mi je tudi najbolj všeč, saj imam rada judo,” je zatrdila Primorka in dodala, da kljub predahu vrnitev na tatami ni bila pretežka.
“Vseeno so v judu ljudje, s katerimi se razumem in s katerimi rada preživljam čas. Zaradi tega je tudi nekoliko lažje. Seveda pa začneš počasi, saj nisi na enaki ravni kot prej,” je povedala Leški in obenem priznala, da je po uspehu kariere imela manjše težave tudi z motivacijo. “Zagotovo v tem smislu, da se vse nadaljuje tako kot prej. Tudi samo razumevanje tega, kaj si sploh želim in ali želim nadaljevati v enakem ritmu. S tem sem se veliko ukvarjala in še vedno se. O tem govorim tako v klubu kot doma in s prijatelji. A poslušala bom sebe in sledila svojim občutkom. Stvari sprejemamo sproti in nato vidimo, kako se odvijajo. Tako mi tudi ustreza.”
Čeprav je imela možnost, da bi se v judo vrnila že prej – konec aprila se je v Podgorici namreč odvilo tudi evropsko prvenstvo –, pa se za ta korak ni odločila. “Nekako udeležbe že od samega začetka nisem načrtovala. Tudi moj trener mi tega ni omenjal, sama pa o tem niti nisem razmišljala. Ali bom odšla na prvenstvo, pravzaprav nikoli ni bilo vprašanje. Zame se je zdela edina možna odločitev, da ne odidem. Poleg tega pa po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem obdobju, niti ne veš, kaj te čaka in kako se bom na vse odzvala. Oba s trenerjem sva rekla, da si vzamemo nekaj časa in sproti vidimo, kako se bodo stvari razpletle,” se je razgovorila sogovornica.
Tekmovanje najboljših judoistov stare celine v črnogorski prestolnici se sicer ni končalo po željah slovenskih tekmovalcev, saj je šele drugo po letu 2002, na katerih so ostali brez kolajne. “Sem spremljala tekmovanje. Škoda, da ni bilo odličja. Vsem našim mladim kot tudi svoji klubski kolegici Kaji Kajzer jo privoščim. Je pa to le poolimpijska sezona, ko je ogromno sprememb, med drugim so bila sprejeta tudi nova pravila. Ko vse to upoštevaš, ni razlogov, da bi bila situacija kritična. Mislim, da imajo vsi velik potencial za prihodnost,” je optimistična olimpijska prvakinja, ki se nadeja, da se po tudi po njeni zaslugi rezultatska krivulja dvignila že na svetovnem prvnestvu.
“Želim čim bolje nastopiti. Zdaj, ko imam prislužen zlati našitek, mi ni v interesu, da se poslovim zgodaj. Poskušala se bom čim bolje pripraviti, da pokažem kar najboljšo verzijo svojega juda. Tudi težav s poškodbami ni,« je dejala Leški, ki jo po kampu v Rogli čakajo še priprave v Španiji. Zaključek priprav bo nato opravila doma. “Povabili bomo domače klube, morda tudi hrvaške, s katerimi dobro sodelujemo. Gre za ustaljeno prakso pred velikimi tekmovanji,” nas je poučila Koprčanka, ki priznava, da se ji je življenje po olimpijskem zlatu spremenilo.
“Uspeh predstavlja določeno breme. Ko sem ga dosegla, se tega morda niti nisem toliko zavedala. Sem le dosegla nek ultimativni cilj, ki je želja slehernega športnika. Želiš si, da se ves trud in vložek povrne. Včasih že samo z uvrstitvijo na olimpijske igre, kaj šele osvojitev odličja, celo zlatega. Ko enkrat to dosežeš, je vse precej lažje. Sem bolj sproščena,” je poudarila 28-letnica in pristavila, da je zdaj deležna večje pozornosti, a obenem nosi tudi večjo odgovornost. “Je kar zanimivo. Sem prvič v takšni vlogi, zato ne morem trditi, da mi je vse jasno. Sedaj spoznavam tudi drugi svet,” je še pripomnila Leški.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!