Argentinski teniški igralec Mariano Navone je svojevrsten fenomen. Doslej še nikdar ni nastopil na katerem koli turnirju velike četverice, na Roland Garrosu pa se bo v žrebu za glavni del tekmovanja znašel celo kot eden izmed nosilcev!
Kako za vraga je to sploh možno?
Navone je pred dvema letoma po poškodbi “grizel” na nižje razrednih turnirjih v Ulcinju (Črna gora) in se s svojim rojakom Juanom Pablom Pazom menil, če ima sploh še smisel nadaljevati.
Slednji je na svojem Youtube kanalu posnel kar nekaj epizod, v katerih gledalcem razlaga, kako se igralci med 300. in 600. mestom na ATP lestvici prebijajo iz tedna v teden, spijo v avtu ali pri lokalnih družinah ter striktno pazijo, koliko zapravijo za hrano. Vse z namenom, da bi kariera nekako le preživela.
Potovala sta seveda sama … brez mentorja, fizioterapevta, kondicijskega trenerja.
Kralj peska 2.0
Rezultati Navoneja so se lani začeli strmo vzpenjati: osvojil je pet turnirjev serije challenger, se v še enem prebil do finala in v 2024 vstopil že kot 125. posameznik na ATP lestvici (2022 je sklenil kot 243. teniški igralec sveta). Kar se mu dogaja letos, lahko mirno opišemo kot pravljico.
V Riu se je po uspešno opravljenih kvalifikacijah na turnirju serije 500 ATP prebil vse do finala, kjer mu je rojak Sebastian Baez sicer odčital lekcijo, 23-letni Navone pa je rezultat kasneje podkrepil s finalom v Bukarešti in zmago na zelo močno zasedenem challengerju v Cagliariju.
Ti rezultati so ga “torpedirali” na 31. mesto svetovne teniške razpredelnice, kar pomeni, da bo – ne glede na svoj nastop v Rimu prihodnja dva tedna – na drugem vrhuncu sezone v Parizu zelo verjetno nosilec.
Teniški “fahidiot”
Vseh 1329 točk je Argentinec pridelal na turnirjih s peščeno podlago in s tem dokazal, da prilagojenost (le) na to počasnejšo površino lahko prinaša “kruh” (oziroma v primeru glavnega protagonista zgodbe priljubljeno argentinsko specialiteto empanadas).
Lahko bi rekli, da je Navone na nek način izigral sistem točkovanja ATP lestvice. Na betonskih podlagah ima v karieri iz pičlih devetih tekem štiri zmage, v kvalifikacijah Wimbledona (na travi) je lani pričakovano izgubil že v prvem krogu.
Edina skrb za peščenega “fahidiota” je trenutno to, kako si organizirati urnik po koncu vročih evropskih dni, saj po Umagu in Kitzbühlu (22. do 28. julij) ATP turneja na koledarčku nima več turnirjev s peščeno podlago.
Da bi iz slovaške Žiline čim bolj poceni prišel do Črne gore, je predlani ravno takole spomladi Navone vzel avtobus in potem vlak do letališča. Po prvem letu je čakal deset ur in nato stopil na še en avion ter se s taksijem vozil do Ulcinja.
Se bo že znašel. Dve leti nazaj je blizu črnogorsko-albanske meje kontempliral o prekinitvi svoje športne poti, danes pa uživa najlepše dni svojega življenja in se pripravlja na uresničitev svojih otroških sanj: nastop na turnirju za Grand Slam.
Enhorabuena*, Mariano!
*Čestitke (po špansko)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!