Ob izjemnih rezultatih Novaka Đokovića in njegovi 23. zmagi na turnirjih velike četverice smo pobrskali po arhivih in našli primer, ko je srbski teniški igralec klonil proti Slovencu. Beograjčana je na enem izmed mladinskih mednarodnih turnirjev premagal človek, ki se je pozneje kot prvi od Slovencev uvrstil med najboljših 100 na svetu. Kako se dogodka spominja Blaž Kavčič?
Pred dnevi je Novak Đoković osvojil Pariz. Triindvajseta zmaga za turnirjih velike četverice. A ko “Nole” v svetu tenisa še ni bil takšno ime, kot je v zadnjih letih, je bilo porazov več. Enega izmed teh mu je na dokaj močnem turnirju ETA do 14. leta v Genovi leta 2001 prizadejal Ljubljančan Blaž Kavčič. “To je bilo sploh prvič, ko sem ga videl. Vsi so brenčali o tem, kako se ga moram bati. ‘Ali sploh veš proti komu igraš? On bo nekoč najboljši vseh časov,’ so mi govorili,” je bil že takrat Srb preroško opevan kot eden izmed biserov generacije. Kavčič in Đoković sta se na prestižnem turnirju srečala v četrtfinalu.
“Zaradi tega, ker so me srbski vrstniki strašili, sem šel na igrišče malo plašen in prvi niz izgubil z rezultatom 5:7, potem naju je presenetil dež. Ko sva s takratnim trenerjem Milošem Mescem v garderobi čakala na nadaljevanje, sem mu dejal: ‘Ta Đoković ni nič posebnega, lahko ga premagam!’ Dejansko sem ga v tretjem nizu ugnal 6:4. Pozneje sem prišel še do zmage na mladinskem mastersu,” se svojih najstniških podvigov spominja “Kaljut”.
Poraz je Đoković zelo slabo sprejel. Da ga premaga tam neki “Slovenac”, je bila kar precejšnja zaušnica. Po Kavčičevem pričevanju je bil tudi oče Srđan, ki je takrat Novaka spremljal na vseh turnirjih, sila nervozen.
Silovito maščevanje
Čez dva meseca je sledilo ekipno evropsko prvenstvo in usoda je hotela, da se Slovenija sreča s takratno Srbijo in Črno goro.
“Oba z Đokovićem sva bila prva ‘deska’, tako da sva odprla reprezentančni dvoboj. Uganete kakšen je bil razplet? Premagal me je s 6:0 in 6:1. Na tisti tekmi se praktično nisem srečal z žogo, kaj šele, da bi jo uspel vrniti. V dveh, morda treh mesecih je začel igrati tako dobro, da ne znam opisati. V Genovi sva igrala dolge točke, ni bil še tako zelo dobro fizično pripravljen in sem ga – po domače povedano – nekako ‘spimplal’. Tukaj pa je stopil v igrišče, me ‘sprehajal’ levo in desno, ujel sem en gem,” skozi smeh razlaga Kavčič.
Takratni kapetan mladinske zasedbe Vlado Žibrat na klopi menda ni imel primernega nasveta, ker je Đoković “pometal” igrišče z njegovim varovancem. “Tudi na EP je bila podlaga peščena. No, čez pol leta je Novak že igral članske turnirje serije futures, imel za trenerja Nikolo Pilića, njegov oče pa je na mizo prejel milijonsko pogodbo, ki jo je zavrnil,” se spominja pionir slovenske elitne generacije teniških igralcev.
Vse ostalo je zgodovina. V soboto si na Sportklubu preberite še Kavčičev pogled na debato o tem, kdo je po njegovem mnenju največji teniški igralec vseh časov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje