Kdo je nepričakovani junak letošnjega Wimbledona

Foto: Guliverimage

Največje presenečenje letošnjega Wimbledona je anglež francoskih staršev Arthur Fery. Poba, ki živi le nekaj ulic stran od All England Cluba, živi svoje sanje in je postal prvi polfinalist turnirja z vabilom organizatorjev po Goranu Ivaniševiću (2001).

Pred šestimi leti je Arthur Fery v londonski O2 Areni treniral z najboljšimi igralci sveta, ki so se pripravljali na tekme zaključnega mastersa v Londonu. Zdaj je polfinalist turnirja, ki ga ima za vogalom. Kdo sploh je senzacija turnirja?

Rodil se je v predmestju Pariza, njegovi starši so se, ko je bil še dojenček, preselili v Anglijo in glej ga zlomka, izbrali so prav Wimbledon. “Katedrala tenisa” se nahaja dobesedno pet minut hoda od njegovih vrat.

“Počutim se kot Britanec, že dolgo živim tu. Treniram v nacionalnem teniškem centru, zveza mi je res močno pomagala. Če bi me vprašali pred desetimi leti, bi morda govoril drugače. Toda v srcu čutim britansko kri,” razlaga 23-letni Fery. Mati Olivia, nekoč profesionalna teniška igralka, je tekmovala na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Je dolgoletna članica All England Cluba, tako da je Arthurja dodobra spoznala z okoljem.

Oče Loic Fery je znani francoski poslovnež, katerega premoženje britanski mediji ocenjujejo na okoli 320 milijonov evrov. Gre za predsednika nogometnega kluba FC Lorient.

Za uvrstitev v polfinale Wimbledona je Arthur zaslužil 900.000 funtov (1,05 milijona evrov), kar je več, kot v celotni njegovi karieri skupaj!

“Če ga primerjamo z ostlaimi otroki, ni bil nikoli nekaj ekstra priviligiran,” je dejal Craig Veal, dolgoletni trener Ferya od 10 do 18 leta. Hkrati dodaja: “Nastanjen je bil v istih hotelih in delal vse enako. Celo manj je potoval na turnirje in imel rabljene telefone.”

Po poti Ivaniševića

Na Wimbledon je letos prišel s posebnim vabilom organizatorjev, kar si je prislužil z dobrim nastopom na pripravljalnih turnirjih v Birminghamu in Queen’s Clubu. Kot 114. igralec sveta je na poti izločil Damirja Džumhurja, Otta Virtanena, Zizouja Bergsa, Grigorja Dimitrova in zdaj še Flavia Cobollija.

Včeraj je proti slednjemu, finalistu Roland Garrosa, igral kot v transu in ga premagal 6:4, 7:6 (4) in 6:0.

Zadnji in edini “wildcard”, ki je na turnirju vseh turnirjev prišel tako daleč, je bil Dalmatinec Goran Ivanišević. Ta je leta 2001 turnir celo osvojil.

🇬🇧 Arthur Fery, #114, has reached SFs at Wimbledon

The lowest ranked player to reach SFs in Slam was 🇦🇺 Bob Giltinan #365 at Australian Open 1977 (played in December)#Wimbledon pic.twitter.com/srRsxTDavY

— TennisMyLife (@TennisMyLife68) July 8, 2026

Pot do zvezd zadnjih deset dni je bila vseeno kar trnova. Proti Džumhurju in Virtanenu je recimo izgubil prvi niz. Na igrišču številka 18 je v tretjem krogu proti Bergsu izgubljal z 1-2 v nizih in v četrtem že zrl porazu v obraz. Belgijec je z dvojnim “brejkom” povedel 4:1. Fery se je junaško vrnil in slavil po podaljšani igri.

Tudi proti Dimitrovu je Anglež “visel”, zaostajal z 1-2 v nizih, bolgarski veteran pa je imel v četrtem prav tako prednost odvzetega servisa, pa je trdoživi Arthur spet uprizoril senzacijo. Le nekaj dni kasneje se pripravlja za obračun življenja proti Alexandru Zverevu.

Izkušnje nabiral v ZDA

Fery je tudi ponosni študent univerze Stanford, kjer je preživel tri leta, s čimer je vsaj malce paraliziral razvoj profesionalne kariere. Tam sta ga trenirala tudi slovita dvojčka Mike in Bob Bryan, kot sam pravi, je v tem obdobju čustveno in mentalno dozorel.

S 175 centimetri višine je bil med 128 igralci, ki so začeli turnir, celo četrti najnižji.

Planeti so prišli v pravo lego, zvezde so se poravnale, z neustrašnim duhom in igro nad svojimi zmožnostmi, je Fery pokazal pot marsikateremu nižjerangiranemu posamezniku. Spretnost, občutek za žogico, prehodi na mrežo, to dela njegove tekmeše toliko bolj zanimive. Od dečka, ki je s tribun All England Cluba spremljal Rogerja Federerja in si v živo pogledal tudi najdaljšo tekmo v zgodovini turnirja med Johnom Isnerjem ter Nicolasom Mahutom (leta 2010), je on postal glavni protagonist dogajanja na sveti travi.

Arthur Fery je najprijetnejša zgodba letošnjega Wimbledona. Gre lahko zgodba jutri dalje?