Wimbledon za telebane: ultimativni vodič po "sveti" travi

FOTO: Guliverimage / Profimedia; MONTAŽA: Uroš Kokol

Pred nami je – za mnoge – najlepši del teniške sezone. Pojutrišnjem se s prvimi dvoboji glavnega dela tekmovanja začenja Wimbledon 2023, ki si ga boste lahko letos znova ogledali na programih televizije Sportklub. V luči ponedeljkovega starta na "sveti" travi osvetljujemo zgodovino turnirja, pomen besedne zveze "beli šport", letošnje rekordne denarne nagrade, najboljše pretekle nastope Slovenk in Slovencev, preberite pa si tudi, kdo so glavni in skriti favoriti našega komentatorja Petra Pevca.

Nebeško bela oblačila, sveže postrižena trava, jagode s smetano, smrtna tišina deset tisoč glave množice tik pred začetnim udarcem – vse to je Wimbledon!

Pred začetkom vrhunca teniške sezone osvetljujemo odgovore na vprašanja, ki zagotovo zanimajo običajnega športnega zanesenjaka, pa doslej z njimi najbrž ni bil seznanjen. Morda ste določene stvari o turnirju vseh turnirjev že vedeli, zagotovo pa ne vseh, zato je tole spodaj obvezno čtivo pred tekmovanjem, ki je prvo izvedbo doživelo že 146 let nazaj.

Od kdaj je nujna bela oprava?

Angleži so tradicionalisti in kot taki se nekaterih pravil držijo kot pijanec plota. Zakaj bela? Zato, ker tako narekuje kodeks oblačenja. Ko je organizator leta 1880 pisal pravila, so bili potni madeži pod pazduho in na oblačilih dojemani kot neprimerni, celo vulgarni. In ker se na beli majici ter hlačkah ta, sicer logična posledica teka za žogico, slabše vidi kot na pisanih oblačilih, je bela vse do danes ostala “božja” zapoved. Igralec, ki krši kodeks, se je dolžan preobleči, drugače je iz tekmovanja izključen.

Prva točka naj bi se sodeč po nekaterih zapisih odigrala 9. julija 1877 ob 15.30 uri, namen turnirja pa je bilo zbiranje sredstev za popravilo vprežnega valja, ki gladi travo na igrišču za kroket. Vsak od 22 mož je moral za nastop na tekmovanju plačati en zlatnik.

Henri Lacoste leta 1928; FOTO: Guliverimage

Zakaj se igra na travi?

Tenisu, glede katerega se Francozi in Angleži nikdar ne bodo zmenili, kdo ga je izumil, priljubljenost močno začne naraščati proti koncu 19. stoletja, ko je ta šport dajal videz sproščene rekreacije ob pikniku na deželi. Omenjena naroda bosta družno pokimala, da se je najprej igral na travi in sta se šele kasneje razvili še različici na pesku in betonu. Od tod tudi izvira originalno ime ustanove, kjer se Wimbledon odvija – All England Lawn Tennis and Croquet Club (Angleški klub za tenis na travi in kroket), saj je britanska aristokracija leta 1877 – ko je potekala prva izvedba Wimbledona – tenis igrala le na travi.

Ko se je leta 1988 OP Avstralije iz Kooyonga preselil v Melbourne Park, je Wimbledon ostal osamljen turnir velike četverice s travnato podlago. Za pripravo zelenic na Church Roadu Angleži uporabljajo vrsto trave ljuljko. Do leta 2001 je šlo za hibrid trave ljuljke in rdeče bilnice, danes pa uporabljajo zgolj ljuljko, ki omogoča boljši odboj žoge in obstojnost skozi dva tedna trajajoč dogodek. Na vseh 18 igriščih jo strižejo na 8 milimetrov, pred “tacanjem” golobov pa jo brani kultni sokol Rufus.

Do leta 2022 je stalnico predstavljala tudi srednja nedelja (Middle Sunday, op. a.), ki je bila namenjena vzdrževanju in obnovi travnatih zelenic. Sledil je t. i. manični ponedeljek (Manic Monday, op. a.), ko je bilo na sporedu vseh šestnajst tekem osmine finala med posamezniki in posameznicami. To tradicijo je direktor All England Cluba Ian Hewitt lani ukinil.

Kakšna je vpletenost “krone”?

Do leta 1907 teniški turnir v Londonu ni bil dovolj pomemben, da bi si ga ogledal kateri koli član kraljeve družine. Prva sta, tedaj še na Worple Road, na ogled tekem prišla kralj Jurij V. in kraljica Marija. Pokojna kraljica Elizabeta je bila pokroviteljica tekmovanja od leta 1952 pa vse do leta 2016, ko je to nalogo, ki nalaga predvsem ogled tekem s kraljeve lože, predala valižanski princesi Kate Middleton.

Slednja je od vojvode Kenta Princa Edvarda predlani prevzela tudi funkcijo predsednice All England Cluba in se tako še bolj posvetila tekmovanju ter letos pred začetkom turnirja izmenjala nekaj udarcev z večkratnim zmagovalcem Rogerjem Federerjem. Mimogrede, edini član kraljeve družine, ki je na turnirju sodeloval kot igralec, pa še to zgolj med dvojicami, je bil oče pokojne kraljice Elizabete Jurij VI., a je skupaj s prijateljem Louisom Greigom izpadel že v prvem krogu.

Kate Middleton v družbi princa Williama; FOTO: Guliverimage

Kaj se pije in kaj se jé?

Jagode s smetano so postale zaščitni znak Wimbledona. Deset koščkov rdečega sadja s sladko polivko ima od leta 2010 enako ceno, katero je organizator zamrznil na 2,5 funta (2,9 evra). Tudi letos naj bi v okolici Church Roada postregli okoli 200.000 porcij jagod iz kmetij v angleški deželi Kent.

Tam jih oberejo ob 4. uri zjutraj, pripravljene so ob 9. uri, še isti dan pa se znajdejo v All England Clubu. Tradicija uživanja jagod in smetane sega v začetek tekmovanja, ko je bilo na prizorišču vsega 200 gledalcev, prvi pa naj bi specialiteto leta 1509 postregel kardinal Thomas Wolsey, desna roka takratnega kralja Henrika VIII.

Nepogrešljiv je tudi koktajl Pimm’s, ki je na Wimbledonu stalna praksa od leta 1971. Njegove sestavine? Limonada, kumarice, pomarančne rezine, koščki jagod, lističi mete in konkreten odmerek gina.

Jagode s smetano, nepogrešljiva dobrota ob turnirju; FOTO: Guliverimage

Zakaj je žogica rumene barve?

Wimbledon je po drugi svetovni vojni počasi začel s samega prizorišča zavijati tudi v domove teniških navdušencev. Vse več držav se je odločalo za odkup pravic in danes tekmovanje lahko spremljajo gledalci v več kot 200 državah. Ker se s prihodom barvne televizije bele žogice na ekranu ni tako zelo dobro videlo, je All England Club leta 1986 barvo spremenil v rumeno.

Velja omeniti še to, da je Wimbledon tekmovanje z najdaljšo pogodbo v zgodovini športa, saj vse od leta 1902 zaupa blagovni znamki Slazenger. Žogice organizator pred začetkom dvobojev hrani v posebni skrinji, kjer mora biti temperatura nastavljena na točno 20 stopinj Celzija.

Uradna žogica za Wimbledon je od leta 1902 znamke Slazenger; FOTO: Guliverimage

Koliko zaslužijo tekmovalci in zakaj zlati ananas?

Denarna nagrada v samih začetkih tekmovanja ni obstajala. Igralci so morali celo plačati za nastop, so pa domov lahko odšli s pokalom. Tudi po letu 1968, ko je tenis postal profesionalen “špas”, so bili zneski naravnost smešni v primerjavi s tem, kar udeleženci služijo danes. Rod Laver je leta 1968 kot zmagovalec pobral ček v višini 2000 funtov, Billie Jean King le 750.

Letošnji denarni sklad All England Cluba je (znova) rekorden, povečal se je za skoraj 11 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in znaša 50 milijonov evrov. Zmagovalca v tekmovanju posameznikov oziroma posameznic bosta svoj bančni račun oplemenitila vsak kar z 2,73 milijona evrov, kar predstavlja 17-odstotni presežek glede na lansko nagrado.

Ste se kdaj vprašali, zakaj vrh pokala za zmago pri moških posameznikih krasi zlati ananas? Razlog tiči v dejstvu, da je bil ta tropski sadež v 19. stoletju velika redkost in so se z njim lahko na zabavah ponašali le petičneži, zato je prejeti ananas v dar pomenilo velik poklon. Šampion za domov dobi le manjšo repliko. Original All England Club hrani v muzeju.

Kdo je imel v preteklosti največ uspeha?

Turnir je v moški konkurenci kar osemkrat pripadel Rogerju Federerju. Švicar vodi tudi v primeru, če vključimo vse legende tenisa pred odprto ero tenisa. Sedemkrat so slavili Novak Đoković (Srbija), Pete Sampras (ZDA) in William Renshaw (VB). Kot država ima daleč največ uspeha med posamezniki domačinka Velika Britanija (37 zmag), sledita ji ZDA (33) in Avstralija (21).

V ženski konkurenci je vodilna Martina Navratilova, ki je kljub češkoslovaškemu ozadju vseh devet naslovov osvojila za ZDA. Na drugem mestu je Helen Wills Moody (ZDA) z osmimi zmagami, medtem ko s sedmimi sledijo Serena Williams (ZDA), Steffi Graf (Nemčija) in Dorothea Lambert Chambers (VB). Pri dekletih med posameznicami kot državi močno izstopata ZDA (57 naslovov) in Velika Britanija (36), se je pa turnir za dekleta začel sedem let poletij kasneje, leta 1884.

Martina Navratilova v svoji najboljši različici; FOTO: Guliverimage

Kam se uvrščamo Slovenci?

Največji slovenski uspeh na ‘sveti’ travi je maslo Katarine Srebotnik. Velenjčanka je leta 2011 skupaj s Čehinjo Květo Peschke prišla do zmage v konkurenci ženskih dvojic, tri leta pred tem je bila z Mikeom Bryanom nekoliko prekratka, potem ko sta v finalu z Američanom klonila proti Bobu Bryanu in Samanthi Stosur.

Med posameznicami najboljši rezultat ostaja v lasti Mime Jaušovec, ki je v letih 1978 in 1981 obtičala v četrtfinalu. V drugem primeru jo je porazila kasnejša zmagovalka turnirja Chris Evert. Pri moških sta od naših najdlje “prilezla” Grega Žemlja in Aljaž Bedene s tretjim krogom.

Slovenija se lahko pohvali tudi z mladinsko zmagovalko Wimbledona, za kar je zaslužna Kaja Juvan. Ljubljančanka je v konkurenci dvojic skupaj z Olgo Danilović turnir osvojila leta 2017.

Letos je Kaja edina slovenska predstavnica v tekmovanju članov/članic, medtem ko bosta v mladinski konkurenci svoj košček pod soncem iskala Ela Nala Milić in Matic Križnik.

Katarina Srebotnik in njena krona kariere; FOTO: Profimedia

Ali Rusi in Belorusi lahko nastopajo?

Da, letos All England Club odpira vrata tudi za ruske in beloruske teniške igralce/-ke, za kar jih je lani prikrajšal. Angleška teniška zveza (LTA) se je iz primera naučila, da ubere srednjo pot, saj sta jo krovni organizaciji WTA in ATP zaradi samovoljne odločitve denarno kaznovali in odvzeli tudi možnost podeljevanja točk nastopajočim.

Leta 1938 in 1939, ko je nacistična Nemčija postajala vse bolj agresivna politična sila, je Wimbledon vseeno potekal nemoteno. V obeh primerih je do polfinala tekmovanja posameznikov prišel Nemec Henner Henkel, ki mu kljub naraščajočim geopolitičnim napetostim vrat All England Cluba niso zaprli. Njegova pot se ni končala srečno, saj je leta 1943 umrl v bitki pri Stalingradu.

Igralci iz teritorija Rusije in Belorusije bodo zaigrali kot nevtralni protagonisti tekmovanja, zastavi omenjenih držav ne krasita drogov ob Church Roadu, poleg tega pa se je organizator odločil, da blaga iz uradne spletne trgovine turnirja ne bo prodajal na vzhodni blok.

Kdo so letošnji favoriti?

Pri moških je odgovor jasen, to enostavno mora biti Novak Đoković. Njegovi največji izzivalci, sodeč po mnenju stavnic, so Carlos Alcaraz, Jannik Sinner in Danil Medvedjev. “Novak ima v spodnjem delu žreba do četrtfinala tako lahek žreb, da je to že ‘parodija’. Edina resna ovira je Sinner, uspe lahko tudi Alexander Bublik, a saj ga poznamo – izpade lahko že v prvem krogu. V zgornjem delu bo pa zelo zabavno, Alcaraz ima pred seboj minsko polje, moj tihi favorit je Frances Tiafoe,” meni prvi komentator za tenis na Sportklubu, Peter Pevc.

Pri dekletih je položaj precej bolj zapleten. Stavnice so razmerje moči sicer postavile v naslednjem vrstnem redu: Iga Swiatek, Arina Sabalenka, Jelena Ribakina in Petra Kvitova, a presenečenja so pri damah v zadnjih letih postala stalnica.

“Upam na še en dober Wimbledon Kvitove, recimo sanjski četrtfinale z Ribakino. Spodnji del žreba je precej težji, zgoraj ima Iga kar lepo odprto pot, tako da je ona lahko moja drzna napoved, tiha favoritinja bi bila lahko Marketa Vondroušova,” še dodaja Pevc.