Da je Novak Đoković najbolje mentalno pripravljen teniški igralec na svetu je znano dejstvo. A tudi njemu se kdaj pa kdaj zalomi. Eden izmed takih primerov se je Beograjčanu pripetil včeraj, ko je imel pri izidu 5:4 v odločilnem nizu tri zaključne žogice za zmago, da Srbijo popelje v finale Davisovega pokala, Jannik Sinner pa se s takšnim scenarijem ni strinjal in tekmo posameznikov obrnil sebi v prid. Kasneje je z Lorenzom Sonegom slavil še v konkurenci parov ter Italiji prinesel prvi finale reprezentančnega tekmovanja po letu 1998.
Ali uganete, kolikokrat je Đoković v karieri izgubil, potem ko je imel na voljo (vsaj eno) zaključno žogico za zmago?
Pravilen odgovor je štiri. Da, le poker porazov po “meč” žogici! V 1485 srečanjih. Če štejemo vse ekshibicijske tekme, turnirje serije challenger in futures, Davisov pokal in olimpijske igre. Naj si ob tej priložnosti sposodimo kar besede samega protagonista teh vrhunskih dosežkov, po njegovi zmagi na OP Avstralije 2019: “Not too bad!” (v prevodu: Ni slabo!).
Švicar najslabši zgled
Sinner je s preobratom torej skočil v eminentno druščino igralcev, ki so Đokoviću zmago “sunili” izpred nosa, ostali trije junaki so Mihail Južni v polfinalu Rotterdama leta 2007 (tri zaključne žogice), Rafael Nadal v polfinalu mastersa v Madridu leta 2009 (tri zaključne žogice) in Marin Čilić v finalu Queen’s Cluba pred petimi leti (ena zaključna žogica). Pri tem je Sinner sploh prvi od naštetih, ki je “Noletu” ubranil vezane zaključne žogice.
V tem pogledu preostala člana velike trojice – Nadal in Roger Federer – Srbu gledata v hrbet, zlasti Švicar. “Rafa” je namreč tekmo po (vsaj eni) zaključni žogici v karieri izgubil osemkrat, Švicar pa kar 24-krat. Najbolj ga verjetno boli šest primerov, ko se je to zgodilo na turnirjih velike četverice.
Finale Davisovega pokala, v katerem bo poleg Italije sodelovala še Avstralija, si boste lahko na programih televizije Sportklub ogledali danes od 16. ure dalje (SK2). Avstralci lovijo svojo 29. “solatno skledo”, Italijani šele drugo. Edini triumf naših zahodnih sosedov datira v daljno leto 1976, ko so se naslova veselili tudi s pomočjo zelene mize.
Takrat so namreč njihovi nasprotniki Čilenci v finale napredovali brez boja, saj reprezentanca Sovjetske zveze zavoljo vojaške diktature v Čile na polfinalni duel ni pripotovala ter bila posledično izključena iz tekmovanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje