RG: Zgornja polovica groze, ne bi škodil wimbledonski model

Grand Slam 20. Maj 202219:30 > 22:34 0 komentarjev
Dean Mouhtaropoulos/Getty Images

Po žrebu za glavni del tekmovanja na drugem teniškem vrhuncu sezone je marsikoga spreletel srh, saj je postalo jasno, da se bodo trije glavni favoriti za zmago med seboj pomerili še pred finalom. Del navdušenja pred Rolandom Garrosom je tako vsekakor usahnil, saj smo teniških sladokusci "oropani" atomskega finala.

Če bo šlo vse po planu, se bosta v četrtfinalu peščenega festivala leta čez slaba dva tedna pomerila Novak Đoković in Rafael Nadal.

Zmagovalec bi moral, po vsej logiki, nato za vstop v finale zaigrati proti 19-letnemu generacijskemu talentu, ki sliši na ime Carlos Alcaraz. V tej zgornji polovici groze letošnjega tekmovanja posameznikov na Rolandu Garrosu se, poleg omenjenih treh “mušketirjev”, nahajajo še Alexander Zverev, Diego Schwartzman, Felix Auger Aliassime, Alejandro Davidovich, pa še bi se našla kakšna “mina”.

Upoštevanje faktorja uspešnosti na pesku

Spodaj je tako edini legitimni favorit za uvrstitev v finale (in edini, ki je tam od spodnjega “doma” že bil) pač Grk, Stefanos Cicipas. Njegov največji izzivalec je Norvežan Casper Ruud, s katerim se lahko srečata v četrtfinalu.

Zakaj takšen scenarij, se verjetno sprašujete? Kako je možno, da imamo en del žreba, kjer mrgoli pasti, spodaj pa se lahko Cicipas, ob dostojnem pol ducatu tekem, skoraj sprehodi v finale?

Tik pred odhodom v Pariz na prizorišče v vlogi poročevalca je o nastali situaciji spregovoril prvi teniški komentator na Sportklubu, Peter Pevc: “Roland Garros bi lahko v bodoče vsaj razmislil o podobnem modelu umestitve nosilcev v žreb, kot je to v preteklosti počel Wimbledon. Tako bi se izognili premočni konkurenci v enem delu.”

Wimbledon je med letoma 2002 in 2019 uporabljal posebno formulo, pri kateri je vzel 32 najbolje uvrščenih teniških igralcev v tednu pred začetkom turnirja, a jih potem razporedil sodeč po tem, kakšen je bil njihov pretekli učinek na travnati podlagi.

Enačba je šla takole: vse trenutne točke na ATP lestvici so sešteli s pridobljenimi točkami na turnirjih s travnato podlago v zadnjih 12 mesecih, potem pa se je k temu dodalo še 75 odstotkov osvojenih točk na najbolje odigranem travnatem turnirju predlani. “Pokoronski” Wimbledon je tovrstno prakso opustil.

“Poglejmo le primer Danila Medvedjeva. Rus v zadnjih dveh letih na pesku ni naredil praktično nič omembe vrednega, zdaj pa ima luksuz drugega nosilca. Če bi upoštevali njegove nastope na pesku, bi bil verjetno šele kakšen šesti nosilec,” dodaja Pevc.

In kdo bi utegnil na poti do finala še izzvati Cicipasa? Morda Južni Tirolec Jannik Sinner, ki je tik pred turnirjem podpisal novo “mastno” pogodbo z opremljevalcem. Ta mu bo v naslednjih 10 letih navrgla 150 milijonov dolarjev.

Morda pa vse bolj samozavestni Srb Miomir Kecmanović, ki letos uspešno sodeluje z Davidom Nalbandianom, ali pa že kar v 1. krogu Lorenzo Musetti? Ne pozabimo, da je slednji lani na tem prizorišču proti Đokoviću povedel z 2-0 v nizih, potem pa mu je v “rezervoarju zmanjkalo goriva”.

Iga proti vsem

Največ pozornosti slovenske teniške javnosti bo prihodnja dva tedna usmerjene v lanskoletno polfinalistko turnirja Tamaro Zidanšek. Pretirane sreče z “digitalno loterijo” Konjičanka ni imela, saj se bo že v prvem krogu pomerila proti tekmici, ki je ta trenutek res “vroča”.

Američanka Claire Liu je v seriji osmih zaporednih zmag na pesku, jutri v maroškem Rabatu igra svoj prvi profesionalni finale v karieri, je pa sreča v nesreči vsaj to, da bo v francosko prestolnico prišla pozno in bo definitivno utrujena.

Liu je nekdanja zmagovalka mladinskega Wimbledona med posameznicami.

Kaja Juvan se bo pomerila proti kvalifikantki iz Rusije, 19-letni Oksani Selehmetevi, s katero sta se doslej pomerili enkrat – leta 2018 jo je Ljubljančanka porazila v četrtfinalu mladinskih olimpijskih iger v Buenos Airesu, kasneje pa tam osvojila zlato kolajno.

Ugodno ali ne, prepuščamo vaši lastni presoji. Če si v formi, in Kaja trenutno vsekakor je, potem ti je bolj ali manj vseeno, kdo je na drugi strani mreže.

Nekaj je kristalno jasno. Letošnji dogodki na WTA turneji so Roland Garros v konkurenci posameznic spremenili v bitko Ige Swiatek proti vsem ostalim 127 dekletom v žrebu.

Andreja Klepač bo s čim boljšim nastopom v tandemu s Čilenko Alexo Guarachi iskala premierno uvrstitev med najboljših deset na svetu. Za svoji prvi tekmici bosta izvedeli v prihajajočih dneh.

Aljažev labodji spev?

Edini slovenski predstavnik med posamezniki Aljaž Bedene še lovi kondicijo, potem ko ga je na začetku maja “položil” novi koronavirus in prav veliko prakse ni uspel imeti. V Parizu bo uporabil zamrznjeno uvrstitev (protected ranking), v prvem krogu pa se bo meril s Christopherjem O’Connellom, sicer 124. igralcem ATP lestvice.

Dejstvo je, da je venomer izvrstno igral proti tekmecem, ki so nižje rangirani, Avstralec se nikoli ni pojavil med elitno stoterico, ima pa letos na pesku spoštovanja vredno bilanco 12-4 in so ga stavnice postavile v močno vlogo favorita.

Vse močnejša so namigovanja, da naj bi Ljubljančan po koncu tekoče sezone lopar postavil v kot in se posvetil agentskim poslom, tako da utegne biti to njegov zadnji Roland Garros.

Bedenetu je v Parizu najboljši rezultat uspel z uvrstitvijo med najboljših 32 (dvakrat). Leta 2016 ga je na svoji takratni poti do naslova ustavil Đoković, predlani je v jesenski različici Rolanda Garrosa moral priznati premoč Cicipasu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)