
Slovenija se trenutno lahko pohvali z zelo kakovostno generacijo mladih teniških igralcev, med katerimi še posebej velja izpostaviti Zasavca Žigo Šeška. Šestnajstletni Hrastničan se je z vrhunskimi spomladanskimi nastopi prebil v glavni del tekmovanja na prihajajočem Wimbledonu.
Žiga Šeško je z nastopi aprila in maja dvignil veliko prahu.
Mladi slovenski biser je pokoril konkurenco na juniorskih turnirjih v Firencah in Pratu ter v Salsomaggioreju klonil šele v finalu. To ga je “katapultiralo” med najboljših 50 mladincev na lestvici Mednarodne teniške zveze, kar pomeni, da ima Hrastničan čez en mesec možnost nastopati v All England Clubu, pot ga pelje v sloviti Wimbledon!
V pogovoru za Sportklub med turnirjem na Kodeljem v Ljubljani, s katerega domov nese pokal za zmago med dvojicami z Janom Kupčičem, je nasmejan priznal, da ga s tačas najboljšim slovenskim nogometašem ne druži le priimek, ampak sta fanta iz iste doline dejansko v sorodstveni zvezi.

Žiga Šeško, trenutno ste najboljši slovenski mladinec. Pa to ne govori le vaša uvrstitev, večina se strinja, da tudi po igri sami. Kaj je spomladi “kliknilo”?
Na akademiji Piatti sem naredil odlično pripravljalno obdobje, tam sem se dobro počutil, potem sem šel na turnirje v Tunizijo in Egipt, kjer sem v štirih primerih vsakič izgubil v prvem krogu. Rezultatsko nisem bil v redu. Potem smo se odločili za tekmovanja nekoliko nižje ravni, da z zmagami morda pridobim na samozavesti. Z očetom sva odšla v Anglijo, kjer se je potem obrnilo na bolje, v Italiji se mi je povsem odprlo. Zadovoljen sem s svojo igro.
Ampak kaj je bilo ključno za preboj?
Pa saj sem že ves ta čas čutil, da imam pravo igro, samo da je pač na tekmah nisem prikazal. No, na teh turnirjih v Italiji sem jo končno spravil iz sebe.

Spomladanski pohod je prišel nekoliko prepozno za to, da bi bili uvrščeni na Roland Garros, ste pa zato potrjeni kot udeleženec Wimbledona 2025 za mladince.
Ta uvrstitev bi morala zadostovati in navsezadnje je bil to tudi primarni cilj za letošnje koledarsko leto: uvrstitev na enega izmed mladinskih turnirjev velike četverice. Cilj je jasno tudi nastop na Odprtem prvenstvu ZDA septembra.
“Da, načeloma mi bolj ustreza trda podlaga kot pa pesek.”
Kakšen je vaš “odnos” s travo, ste že kdaj igrali na njej?
Sem! To je bilo na turnirju Tennis Europe do 14. leta starosti v Roehamptonu. Ustrezalo mi je, prijajo mi hitre podlage. Bomo videli, kako se bo letos obneslo.
Ja? Vam torej bolj ustreza nizek odboj, hitrejši pogoji, kot pa pesek?
Da, načeloma mi bolj ustreza trda podlaga kot pa pesek.

Že dve leti trenirate v akademiji Riccarda Piattija ob Ligurskem zalivu. Verjetno “očeta” te teniške šole bolj redko vidite.
Treniram v italijanskem kraju Bordighera tik ob meji s Francijo, Monte Carlo je z osebnim vozilom le pol ure stran. Bistveno je to, da so tam stacionirani številni igralci, s katerimi lahko redno treniram. Pogoji so vrhunski.
S katerimi recimo največ “sparingirate”?
Huh, še največ se družim z vrstnikom iz Indije, Manasom Dhamnejem. Imeli smo možnost, da na letošnjem mastersu v Monte Carlu ogrevamo najboljše na svetu, super izkušnja!
Doma ste iz Hrastnika, on je iz Radeč. Verjetno so vas to že številni vprašali, pa vseeno … saj že veste kaj vas bom vprašal?
Da (smeh).
Torej, razbijte uganko. Ste v kakršnem koli sorodu z Benjaminom Šeškom?
Osebno ga ne poznam. On je doma iz kraja, ki je 20 minut vožnje oddaljen od mene. Mi je pa oče razlagal, kako je šel zadeve raziskovat, preverjat in naj bi dejansko bili v nekem daljnem sorodstvu. Nisem pa povsem prepričan.

Iz kakšne družine izhajate? Sta bila starša tudi športnika?
Po očetovi strani so bili vsi športniki, moj oče Dejan je v mlajših letih treniral namizni tenis, pa tudi dedek in očetov stric sta bila nogometaš in košarkar. Ko so v Hrastniku zgradili teniška igrišča, se je oče odločil, da bo začel igrati tenis, star pa je bil 14 let, zato se ni podal v profesionalno nastopanje. Je pa to prenesel name.
“V Hrastniku vsaj v športnem smislu vladajo res visoki standardi”
V slovenskih okvirih športnih zvezdnikov je cilj doseči Luko Dončića, vendar so vam tudi domačini postavili kar visoko letvico. Najbolj uspešen športnik iz vašega kraja je Darko Jorgić.
Jorgić in Peter Kauzer z olimpijsko kolajno. V Hrastniku vsaj v športnem smislu vladajo res visoki standardi (smeh).
Kdo je vaš vzornik?
Od nekdaj je bil to Rafael Nadal. Morda sloga igre res nimam takšnega kot on, me pa navdihuje njegova nepopustljiva miselnost, boj in zavračanje podpisa predaje. To je nekaj, kar mi je v preteklosti morda prevečkrat manjkalo. Zdaj, ko se je Rafa upokojil, iskreno, nimam več vzornika.
Dobro, ampak zdaj, ko gre h koncu Odprto prvenstvo Francije, ste imeli zagotovo svojega favorita. Nekoga, ki mu zmago od vseh v turnirju še najbolj privoščite.
Od tistih, ki so dosegli drugi teden tekmovanja zagotovo najbolj privoščim Lorenzu Musettiju. Z njim sem že treniral, zelo je prijazen, spoštljiv in ponižen. Zapomnil si je moje ime, ko sva se videla drugič, kar mi resnično ogromno pomeni.

Kakšna so vaša pričakovanja pred Wimbledonom in kakšen urnik boste imeli v prihajajočih mesecih?
Okviren načrt je tak: najprej me čaka travnati del sezone, torej Roehampton in potem Wimbledon. Sledijo nastopi na pripravljalnih turnirjih z betonsko podlago v ZDA in potem US Open. Vmes bom skušal nastopiti tudi na profesionalnih tekmovanjih serije futures v Sloveniji. Decembra nameravam nastopiti na Floridi, turnirja Orange Bowl in Eddie Herr. Naslednje leto začnemo z Avstralijo.
Kdo bo v tem času del vaše ekipe? Kako širok je krog ljudi, ki vam pomagajo?
V Wimbledon grem zagotovo z očetom. Ob vseh spomladanskih uspehih v Italiji je bil zraven, tako da bo kar prav, če je ob meni on. Mogoče tudi kdo iz akademije, to je še stvar dogovora.
Velike ekipe imajo nutricionista, kondicijskega trenerja, fizioterapevta …
(smeh) V mladinskih vrstah to še ni ravno standardna praksa. Sicer imam v Italiji svojega stalnega kondicijskega trenerja, ki pa z menoj po turnirjih ne potuje.
“V ključnih trenutkih tekme bi se zanašal na svoj forehand udarec”
Kaj je vaš zaščitni znak? Na kateri udarec se lahko vedno zanesete?
Zmeraj sem govoril, da je moj najboljši udarec forehand, toda realnost je taka, da sem na bekhendu bolj konstanten. No, s forehand udarcem ustvarjam “winnerje”, žal tudi nevsiljene napake … V ključnih trenutkih tekme bi raje izbral forehand.
Katere športe še spremljate poleg tenisa?
Najbolj podrobno vsekakor košarko. Lani sem bil zelo “priden” pri spremljanju Dallasa in Dončića, letos sem to kar nekoliko zanemarjal, pogledal sem le rezultate.

Za 16-letnika ste kar visoki. Kakšna je vaša višina in ali še zmeraj rastete?
Počasi se rast ustavlja. Lani sem imel ravno zaradi tega, ker sem se naenkrat zelo “potegnil”, dve manjši poškodbi. Trpela sta desni kolk in desno stopalo, v katerem mi je počila koščica. Nič hujšega, počival sem dva tedna. Nazadnje sem se izmeril na 190 centimetrov, teža pa se suče okoli 73 kilogramov.
Šeškov zastopnik je Italijan Ugo Collombini, nekdanji agent Juana Martina Del Potra, Andyja Murrayja, ki trenutno skrbi tudi za kariero Latvijke Aljone Ostapenko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!