Ob težavah z vremenom v prvem tednu, ko je denimo skoraj celoten sredin program odplaknilo obilno deževje na jugu Anglije, smo pokukali v zgodovino tekmovanja in se prepričali o tem, ali je bil Wimbledon kot največje teniško tekmovanje kdaj odpovedan zaradi vremena.
Deževalo je v torek, naslednji dan se je igralo le pod streho na osrednjem igrišču ter igrišču številka 1, včeraj je teniški praznik spet zmotil dež.
Tudi za prvo polovico današnjega dne vremenska slika ne kaže najbolje, nekaj padavin pa zagotovo lahko pričakujemo tudi tekom drugega tedna – kritična sta zlasti prihajajoča torek in petek. Vreme na Otoku je od nekdaj krojilo usodo najstarejšega teniškega tekmovanja.
V letošnji izvedbi smo bili priča redko videni situaciji, ko so bili nekateri igralci in igralke v četrtek že uvrščeni v 3. krog, medtem ko nekateri sploh še niso začeli z nastopom v 1. krogu.
Turnir se je marsikdaj zavlekel v tretji teden ter se končal v ponedeljek in to že takrat, ko se je moški finale igral že na soboto. Od leta 1981 je ta v Wimbledonu na sporedu ob nedeljah, sicer pa je le pet izvedb v zgodovini potekalo brez ene same kaplje dežja (1878, 1903, 1908, 1949 in 1993).
Najtopleje je bilo leta 2015, ko je termometer pokazal 35.7°C, najnižje se je temperatura spustila julija 1999, na le 4,9°C.
Tretji ponedeljek
Dejstva govorijo naslednje. Wimbledon je od leta 1877 pa do danes umanjkal le zaradi dveh stvari: svetovna vojna in pandemija. Tekmovanje je prvič počivalo v obdobju 1915-1918 drugič med letoma 1939 in 1945, potem pa samo še tri leta nazaj, ko je svet zajela pandemija novega koronavirusa. Za turnir, ki traja skoraj 150 let, teh enajst let pavze ni veliko.
Niti en turnir velike četverice doslej ni bil v celoti odpovedan zaradi slabega vremena. Obstajajo osamljeni primeri, da se sklepni del ni odigral, na primer finale ženskih dvojic na OP Avstralije 1977, a večinoma so organizatorji tekmovanja “stisnili” v urnik.
Leta 2007 je bilo srečanje tretjega kroga med Rafaelom Nadalom in Robinom Söderlingom zaradi konstantnega dežja razvlečeno čez pet dni. Vreme je tekmo prekinilo kar osemkrat.
Odkar Britanska teniška zveza (LTA) beleži podatke, so bili – sodeč po dostopnem spletnem arhivu – le štirje finalni obračuni moških posameznikov zaradi dežja prestavljeni na tretji teden, in sicer leta 1919, 1922, 1988 ter nazadnje 2001. V tistem epskem zaključku, ko je Hrvat Goran Ivanišević pred fanatičnim občinstvom porazil Avstralca Patricka Rafterja.
Tekmovanje se je najkasneje končalo leta 1922, ko je zastor na teniško dogajanje padel šele v sredo. V arhivih je zapisano, da je dež padal čisto vsak dan tekmovanja!
Lastnik zemljišča na Church Roadu, All England Club, je izpeljavo turnirja olajšal leta 2009 ob prenovi športnega centra, saj je takrat osrednje igrišče dobilo pomično streho. Organizator si je posel še olajšal deset let kasneje, ko je bil za uporabo na voljo tudi elektronsko premičen strop na igrišču številka 1, dokončno pa je vremenu, kot motilcu tekmovanja, odklenkalo z odpravo tradicije, da na srednjo nedeljo igrišča počivajo.
Leto 1989 ima edinstveno mesto v zgodovini turnirja, saj sta bila v tisti sezoni moški in ženski finale edinkrat odigrana v nedeljo.
Strehi omogočata, da se v najslabšem primeru, na povsem deževen dan, v Wimbledonu lahko odigra vsaj šest do osem tekem. Pod črto: vojna vihra in pandemija sta tekmovanju prišla do živega, vreme pa (še) ne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje