
V 66. letu starosti je umrl Damir Dokić, oče nekdanje vrhunske teniške igralke Jelene Dokić. Tragično novico sta javnosti potrdila njegova otroka – sin Savo in hči Jelena. Pogreb bo potekal 22. maja ob 14. uri na Novem pokopališču v Vrdniku, poročajo Novosti.
Damir Dokić je bil znan kot strogi trener in oče Jelene Dokić, ki je v svoji karieri dosegala izjemne rezultate, med drugim polfinale Wimbledona leta 2000. Vendar je Damir pogosto buril duhove s svojim nenavadnim, pogosto nasilnim vedenjem in škandali, zaradi katerih je bil večkrat izključen s teniških turnirjev.
Jelena Dokić javno o zlorabah
Jelena nikoli ni skrivala boleče življenjske zgodbe. V zadnjih letih je podrobno spregovorila o psihičnem in fizičnem nasilju, ki ga je doživljala s strani očeta. V dokumentarnem filmu “Nezlomljiva”, ki je izšel lani, je opisala najtemnejše trenutke svojega odraščanja: “Oče mi je pogosto govoril: ‘Ne govori ničesar, bodi tiho, sicer te bom ubil.’ Do svojega 33. leta nisem znala iskreno nasmejati. Mislila sem, da je ranljivost slabost – zdaj vem, da je to moja moč.”

Nagnal jo je na ulico
V enem od najbolj ganljivih delov filma je opisala dogodek po porazu v polfinalu Wimbledona: “Rekel mi je, naj se znajdem, naj spim na ulici, ker ne smem v hotel. Ostala sem v sektorju za igralce in tam prespala. Sredi noči so me našli čistilci.”
Najbolj pretresljiv pa je bil njen opis fizičnega nasilja: “Zaradi poraza me je celo noč brcal v goleni s konico čevljev. Imela sem 17 let. Do danes čutim bolečine. Vsaka rana pušča brazgotino.”

Glas za tiste, ki ga nimajo
Jelena Dokić je poudarila, da danes govori predvsem zaradi vseh žensk in deklet, ki trpijo podobno: “Preživela sem, a žal ne preživi vsaka ženska ali dekle. Zato govorim – zanje. Za tiste, ki nimajo glasu.”
Zapuščina polna kontrastov
Smrt Damirja Dokića pušča za seboj zapleteno dediščino. Bil je človek, ki je ustvaril šampionko, a obenem tudi figura, ki je v očeh mnogih simbolizirala zlorabo moči v športu in družini. Njegova smrt odpira pomembna vprašanja o nasilju v družini, duševnem zdravju ter odgovornosti trenerjev in staršev v profesionalnem športu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje