Slovenski smučarski skakalci po uspešnem svetovnem prvenstvu v poletih, s katerega so se vrnili z dvema odličjema, že pogledujejo proti zaključku sezone. Pred skakalno karavano so le še preizkušnje v nemškem Oberstdorfu in domači Planici, kjer si glavni trener Robert Hrgota želi znova slišati slovensko himno.
S širokimi nasmeški na obrazu so se danes v Planici zbrali slovenski skakalci, še vedno pod vtisom izvrstnih nastopov na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu. Šampionat na Norveškem bi bil zanje zares težko bolj uspešen, saj so ga Timi Zajc, Anže Lanišek ter Peter in Domen Prevc kronali z zlatim odličjem na ekipni tekmi, piko na i pa je dodal Zajc, ki se odslej ponaša z nazivom svetovnega podprvaka.
Za Zajca interne kvalifikacije zahtevnejše od tekme
Komaj 21-letnemu smučarskemu skakalcu se je z uspehom odvalil velik kamen od srca, saj številni še vedno niso pozabili svetovnega prvenstva v poletih v Planici pred dvema letoma, ko je sredi prvenstva počilo med njim in tedanjim trenerjem Gorazdom Beroncljem.
“Od tedaj se je spremenilo ogromno. Tudi za ekipo. Zase lahko rečem, da so se zgodile dobre stvari. Podobno kot mi je bilo tedaj težko, sem danes zelo vesel, da sem, kjer sem,” je dejal Timi Zajc in priznal, da si takšnega zasuka po pretresih v dolini pod Poncami ni mogel predstavljati. “Takrat si tega res nisem mislil, saj sem imel dovolj drugih težav. A če pogledam zdaj, brez tistih dogodkov danes ne bi bil, kjer sem,“ je pristavil član skakalnega kluba Ljubno in potrdil rek, da je vsaka stvar, četudi neprijetna, za nekaj dobra.
Zajc je sicer na severu Evrope kronal zanj odlično sezono, v kateri se je v Pekingu proslavil tudi z zlatim olimpijskim odličjem. A najboljše predstave je prihranil prav za zaključek sezone, saj je v Vikersundu dosegal najdaljše daljave.
“Prva dva dni nisem bil pripravljen leteti tako daleč, saj sem bil premalo samozavesten. Imel sem veliko težav v drugem delu leta. Če bi bil še kakšen dan več na letalnici in bi bile razmere odlične, bi si morda upal še veliko več,“ je povedal novi svetovni podprvak, obenem pa kar nekoliko presenetil s priznanjem, da so bile interne kvalifikacije ob dobri formi svojih reprezentančnih kolegov zanj celo zahtevnejše kot tekma sama.
“Ko sem slišal, da je šel Domen Prevc že v prvem skoku 240 metrov daleč, je bilo vsem jasno, da bomo morali za uvrstitev v ekipo narediti dva odlična poleta. A verjetno bi me bilo pred tekmo veliko bolj strah, če teh kvalifikacij ne bi bilo. Moral sem biti odločen, ni bilo prostora za eksperimentiranje. Zaradi tega smo vsi prišli veliko prej v letalsko formo. Po eni strani imamo srečo, da nas je šesterica tako odličnih, po drugi pa je tudi smola, ker se moramo tako zelo boriti za uvrstitev v ekipo,” je pristavil Zajc.
Domen Prevc se je boril do zadnjega
Vikersund je bila velika prekretnica tudi za Domna Prevca, ki je zaradi slabše forme večji del zime skakal v celinskem pokalu, a dokazal, da je rojeni letalec. V svetovnem pokalu je letos sicer vpisal le pet nastopov, točke pa osvojil zgolj v začetku meseca v Oslu, ko je zasedel 24. mesto.
“Lepe skoke sem opravljal že v celinskem pokalu, v Vikersundu pa se mi je vse skupaj sestavilo. V letošnji sezoni sem se odločil, da napravim korak nazaj in si mesto v reprezentanci znova priborim. Boril sem se do zadnjega. Še v Oslu je potekala borba za odhod na letalnico, a sem verjel vase in da bom odskakal, kot znam,” je dejal najmlajši od bratov Prevc in priznal, da se je moral za vrnitev v A reprezentanco precej namučiti.
“Na vsakem treningu sem poskušal narediti korak naprej. Če bi nekdo od fantov pešal, bi dobil priložnost, a so bili vsi tako vrhunski, da so si zaslužili mesto v svetovnem pokalu. Ko je prišla kvota in priložnost, so me naposled le izbrali,” je pojasnill tekmovalec iz Dolenje vasi, a dodal, da ekipno zlato s svetovnega prvenstva še zdaleč ne odtehta slabe sezone.
“Še vedno me žre, da se mi ni izšlo v Nižnem Tagilu, ko se nisem uvrstil na tekmo. Ravno včeraj smo s trenerji debatirali, kaj bomo v naslednji sezono spremenili, da se nam ne bodo ponavljale letošnje stvari,“ je poudaril 22-letnik, na vprašanje, kaj je šlo narobe, pa zgolj odvrnil: “Dolga razprava.”
Ko je skočil še Anže, so zaploskali in izkazali spoštovanje
Smučarske skakalce do zaključka svetovnega pokala loči le še pet tekem, Dve jih čakata ta konec tedna na letalnici v Oberstdorfu, nakar prihodnji teden sledi še veliki finale v Planici. “Zdaj si vsi želimo, da bi bilo podobno kot v Vikersundu. A takšne stvari, kot so se zgodile tam, se ne dogajajo vedno. Predvsem si želim tako visoko raven skakanja kot so jo prikazali nazadnje. Če to pomeni tudi tako vrhunske rezultate, še toliko bolje. A v igri je ogromno dejavnikov. Ostaja pa naš cilj uvrstitev na zmagovalni oder,“ je pred jutrišnjim odhodom v Nemčijo poudaril glavni trener slovenskih orlov Robert Hrgota.
Čeprav že pogleduje proti naslednjim preizkušnjam, pa se je zazrl tudi v pretekli konec tedna in pokomentiral uspeh svojih tekmovalcev, ki so zmagali z rekordno prednostjo 128 točk. Uspeh so mu na trenerskem stolpu zavidali številni stanovski kolegi, a kot je poudaril Hrgota, so bile njihove čestitke večinoma zelo iskrene.
Robert Hrgota o odstopu glavnega trenerja ženske reprezentance Zorana Zupančiča:
“Po zaključenem vikendu sva si čestitala. Zaželel sem mu srečo, kjerkoli bo nadaljeval svojo kariero. Zakaj se je odločil, kot se je, ne vem, saj ne poznam ozadnja, njegovih zahtev in kaj se je dogajalo. Tudi zato ne bi bilo pošteno, da karkoli komentiram.”
“Nekako so vsi vedeli in pričakovali našo zmago. Po treh dneh poletov so vedeli, da je naša raven skakanja tako visoka, da bi se moralo zgoditi nekaj zares posebnega, da nam ne bi uspelo. Ko je skočil še Anže, so vsi zaploskali in izkazali spoštovanje. Zavedali so se, da smo bili tokrat najmočnejši. Naj tako le traja,“ je dejal Hrgota, ki že komaj čaka polete v Planici, saj bodo ti po treh letih znova potekali pred gledalci.
“Končno. Odkar sem v A ekipi te evforije še nisem doživel. Napoveduje se tudi lepo vreme, tako da bo očitno zelo lep praznik. Upam, da bodo ljudje prišli v čim večjem številu, na nas pa je, da jim pričaramo čim lepšo pravljico in da znova poslušamo slovensko himno,” je sklenil glavni trener slovenske vrste.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!