Premiera v svetovnem pokalu v biatlonu in takoj peto mesto. Anamarija Lampič je z izvrstnim nastopom v avstrijskem Hochfilznu presenetila tako sebe kot biatlonsko javnost. Navdušila je predvsem v teku, kjer je bila od najboljših sotekmovalk hitrejša za skoraj pol minute. Kako velik dosežek je to, smo se pogovarjali z Andrejo Mali.

Fenomenalen debi Anamarije Lampič v Hochfilznu

Biatlon

8. Dec 2022

Biatlon

8. Dec 2022

Da je peto mesto na drugi sprinterski preizkušnji letošnje sezone presenečenje, je Anamarija Lampič priznala tudi sama. Sploh če v zakup vzamemo tri zgrešene strele na strelskem postanku stoje, kamor je prišla z ničlo z ležečega streljanja. “Noro,” je 27-letnica iz Valburge pri Medvodah opisala svoj prvi nastop v biatlonskem svetovnem pokalu.

Na slavnostno podelitev z rožami, kamor je pri biatlonu povabljena prva šesterica, jo je pripeljal izvrsten tek. Za kar 27 sekund je bila na snegu hitrejša od drugouvrščene Švedinje Elvire Öberg, tretja Čehinja Marketa Davidova je zaostala že 42,3 sekunde.

Fantastičen debi je navdušil tudi nekdanjo slovensko reprezentantko, trenutno pa trenerko ženske mladinske reprezentance Andrejo Mali. Bolj kot vrhunska forma v teku, ki jo je Lampičeva pokazala že minuli konec tedna v pokalu IBU na Švedskem, pa je Malijeva pozitivno presenečena nad hitrostjo streljanja. V pogovoru za Sportklub je dobitnica srebrne kolajne s svetovnega prvenstva 2012 v mešanih štafetah še enkrat poudarila pogum in odločnost, da se Anamarija sploh preizkusi v biatlonu.

Verjetno nihče ni pričakoval, da bo že na prvi tekmi svetovnega pokala v biatlonu končala kot peta, tako blizu zmagovalnih stopničk. Tudi vi ne?

Ana je že na prvih tekmah pokala IBU na Švedskem pokazala, v kako odlični formi je. Postavila je daleč najboljši čas teka, pa vemo, da tudi v tem tekmovanju tekmovalke niso slabe. Tisti, ki bolj podrobno spremljamo biatlon, smo vedeli, da bodo taki časi tudi v svetovnem pokalu med najboljšimi, kje točno, pa vseeno ne.

Recimo Elvira Öberg je že sama imela daleč najboljši čas pred ostalimi, Anamarija Lampič pa jo je prehitela za kar 27 sekund. To je tudi za nas malo presenečenje. Kar se tiče streljanja pa je tudi opravila odlično delo, leže je celo dosegla ’ničlo’.

Zdaj se pogovarjamo o najboljših tekačicah v biatlonu, medtem ko je Anamarija v teku vendarle veljala za sprinterko. V biatlonu so razdalje daljše, najkrajša meri 7,5 kilometra. Očitno je poleti napredovala tudi v teku?

Zagotovo je. Moramo pa vedeti, da ko pri sprintu v teku na smučeh seštejemo kilometre iz vseh faz tekmovanja, so razdalje podobne, le malce krajše od sprinta v biatlonu. Ana je v že v teku dosegla kakšen lep rezultat na distanci. Očitno je vse skupaj uskladila, da ji sprinterska preizkušnja na 7,5 kilometra najbolj paše. In z lahkoto zdrži do cilja. To je vrhunski tek.

Ob tem pa moram pohvaliti še čas streljanja. Sploh za prvo leto strelskih nastopov. Tu izstopa sploh ob primerjavi z ostalimi. Glede tega se je v Idreju še malce lovila, tukaj pa je bila zelo suverena. Na Švedskem je pri tem še največ izgubljala, v Hochfilznu danes pa je že blizu ženskega povprečja na strelskih nastopih. Seveda ima še rezerve, a streljati okrog 30 sekund v prvem letu je res zelo dobro.

Če ostanemo pri streljanju – na postanku stoje je najprej zgrešila tri poskuse. Neizkušenim tekmovalkam se velikokrat zgodi, da potem zgrešijo se ostala dva. Ona pa se je zbrala in zadela dva. Kako psihično pomembno je to?

Če vprašate mene, je celoten profil Anamarije kot športnice idealen za biatlon. Ne ustvarja si pritiskov, je zelo sproščena. Je prava tekmovalka, torej na tekmi da od sebe še več kot na treningu. ’Narejena’ je za tekmovanje. Ona nima težav z obvladovanjem pritiska, to pa pri streljanju prinese veliko prednost. Zato lahko ustreli ničlo v dobrih 30 sekundah. Zato lahko na postanku stoje zgreši tri strele, dva pa zadane v 31 sekundah. Ni se ustavila in streljala 45 sekund, ni zaganjala panike.

V streljanju je neizkušena, a če pogledamo vse te majhne detajle, izgleda kot, da strelja že dolgo časa. Prav zato je na dobri poti.

Da ima pravi karakter in na tekmah ni živčna, ste izpostavili že v majskem pogovoru, ko je postalo jasno, da se seli med biatlonke. Tudi trener Ricco Gross ji je danes rekel, naj se na progi zabava. In očitno se je.

Ona to zna. Ne samo v športu, ampak v življenju na sploh. Zaveda se, da je poleti naredila vse, kar je lahko. In zato je šla lahko sproščeno na tekmo. Takšne lastnosti so od športnika do športnika zelo razlikujejo, nekateri se ’sekirajo’, drugi so živčni. Vse to pa vpliva na streljanje.

Vedeli smo, da je Ana sproščena, a je vseeno presenetila vse.

Morda beseda ali dve o simboliki – na sprintu v Hochfilznu je zmagala nekdanja tekačica Denise Hermann-Wick. Dokaz, kam lahko Lampičeva cilja v naslednjih letih?

Denise je letos že večkrat dokazala, da sodi v sam vrh. Ima profil tekmovalke, ki je rojena zmagovalka. Tudi to je pomembno, saj vse ne verjamejo, da so lahko najboljše na svetu. Anamarija ima medalje s svetovnih prvenstev in ima to v sebi. S tem gre naprej po športni poti.

Kar se meni zdi najpomembnejše, pa je njena odločitev. Številni se sprašujejo, kako se je lahko odločila za biatlon. Ona ni dobila nekih ponudb, da bi zaradi denarja prišla v ta šport. Ona ni dobila nič. Pač pa je zamenjala šport zaradi sebe, ker je tako čutila in je to želela storiti. To je nosila v sebi že nekaj časa. Takrat se od srca potrudiš in gre. Rekla si je: kar bo, pa bo. Gremo se zabavat.

Na svetovni pokal v Avstriji je prišla predvsem zaradi ženske štafete, zdaj bo nastopila še na zasledovanju. S kakšnimi cilji se lahko poda na zasledovalno tekmo, kjer bo zaradi štirih streljanj vendarle težje?

Ona ima v sebi prepričanje, da rezultat ni zadnji cilj. Cilj je dolga pot in tukaj je vsako streljanje treba vzeti posebej. Že v Idreju je do zadnjega postanka streljala zelo dobro. To so zanje nove izkušnje. Te, ki jih rabi. Na zasledovanje gre lahko zelo sproščeno, ne glede na to, kaj bo na koncu in kakšen bo rezultat.

Je pri tem preboju majhen kamenček v mozaiku tudi to, da se je Anamarija Lampič biatlonkam pridružila pred sezono, ko je celotna reprezentanca doživela nekaj sprememb? Zamenjal se je tudi trener.

Tako kot za zmago in vrhunski rezultat, se mora tudi za dobro sezono vse poklopiti. Pomembno je bilo, da sta se moška in ženska ekipa združili. To je prava odločitev, ne glede na to, kdo je prevzel vodstvo. Vse je povezano.

Odlično je, da je Anamarija za prvega trenerja v biatlonu dobila Ricca, ki je veljal za vrhunskega strelca. Naučil jo osnov, pri kakšni stvari pa morda tudi malce zaviral. Da je dobila pravo mero vsega. Vse se mora povezati.

Če lahko kakšno besedo dodam še glede ostalih tekmovalk. Tudi pri Poloni Klemenčič se pozna en velik korak naprej. Poznam jo že zelo dolgo, saj je pod mojim vodstvom trenirala šest, sedem let. Vsako leto je korak za korakom napredovala, letos pa naredila še večjega. Tudi na račun Anamarije, ki je odlična partnerica na treningih. Povlekla jo je naprej, Polona pa je videla, da ji tudi v teku lahko sledi. S tem je Lampičeva Poloni in ostalim dekletom naredila en velik plus. Imeti tako močnega sotekmovalca na treningih … Še en dokaz, zakaj so največje reprezentance tako močne. Norvežanke morajo že na treningih čez sebe, da so lahko najboljše.

Izjemen debi nekdanje smučarske tekačice je pritegnil pozornost tudi pri organizatorjih tekem v Hochfilznu. Na uradni spletni strani Mednarodne biatlonske zveze (IBU) je tako v prispevku o poteku tekme poleg zmagovalke Hermannove največ pozornosti deležna prav Anamarija Lampič.

“Ne znam pojasniti. Bilo je noro. Želela sem si le uživati, se zabavati. In bilo je zabavno! Po streljanju leže sem si rekla ‘vav’, moram iti na polno. Stoje sem trikrat zgrešila, a kaj lahko bi tudi petkrat, zato sem zadovoljna. Po streljanju stoje je bil trener Ricco zagotovo jezen, saj vedno pravi, naj še enkrat vdihnem. Po treh zgrešenih sem si rekla: osredotoči se in zadani vsaj dva. Uspelo mi je, pretekla sem tri kazenske kroge in se podala proti cilju,” je dejala v izjavi za IBU.