Slovenija, glej in se uči (FOTO)

Češko Nove mesto je še drugi teden središče svetovnega biatlona. Majhno mestece na Moravskem trenutno diha in živi za športni spektakel, prizadevanja organizatorjev pa so poplačana s polnimi tribunami arene Visočina.

Čeprav organizatorjem svetovnega prvenstva v biatlonu vreme ne pomaga – na večini tekem do zdaj je bilo vsaj oblačno, če ne tudi deževno -, pa se to na obisku ne pozna. Areno Visočina, sijajen objekt v gozdu slabih deset minut vožnje z avtomobilom stran od majhnega Novega mesta (po uradnih podatkov ima 10.000 prebivalcev), je samo na četrtkovi tekmi mešanih štafet obiskalo skoraj 18.000 gledalcev, praktično na vseh preizkušnjah pa je pokala po šivih.

Biatlon je pač eden od glavnih športov na Češkem, glasne podpore pa so jasno deležni predvsem domači tekmovalci, ki pa jim zaenkrat ne gre po načrtih. Najboljšo uvrstitev pred zadnjimi štirimi tekmami (v soboto obe štafeti, v nedeljo oba skupinska starta) drži Marketa Davidova z devetim mestom z zasledovanja.

Toda to ob odlični organizaciji ni ovira. Čeprav je naš prvi stik s prostovoljci deloval nekoliko zmedeno, saj ne da trije mladostniki niso vedeli, kje je medijski center, temveč celo, kaj je to, pa organizacija poteka kot dobro naoljen stroj. Čehi so izkušnje s prvega svetovnega prvenstva (2013) uspešno pretopili v še boljše nadaljevanje, izkazali pa so se tudi pri dodatni ponudbi.

Foto: SK

Na številnih stojnicah s hrano, med katerimi omamno diši, lahko prav vsak najde nekaj zase. Nemogoče je spregledati nizko ceno češkega ponosa: piva – za pol litra je treba odšteti med 70 in 80 čeških kron (2,75-3,25 evra). Kotiček za lačne je zavidljivo zaseden že dobri dve uri pred tekmo.

Ob tem ne manjka niti spremljevalnega programa in zabavnih iger, med drugim se lahko obiskovalci za privlačne nagrade pomerijo tudi v simulaciji strelskih sposobnosti. Veliko prostora je za ogromno tribuno namenjenega tudi blagovnim znamkam s športno opremo, mimo katerih ne moremo, ne da bi omenili slovenski ponos Alpino.

Foto: SK

Vse našteto je ob delu organizatorjev, ki so z odlično pripravljenimi progami kljub temperaturam krepko nad ničlo (čez dan tudi več kot 10 stopinj Celzija) presegli sami sebe, zaljubljenosti Čehov v ta šport in velikem številu norveških navijačev zagotovilo za uspeh. Da ob prihodu na prizorišče na Moravskem spremljamo tisto, kar smo v večjem delu lanskega svetovnega prvenstva v Planici tako zelo pogrešali: trume navijačev, ki se vijejo do prizorišča in polne tribune.

Čeprav biatlonskih navdušencev seveda ne gre povsem enačiti z ljubitelji smučarskih skokov, smučarskega teka in nordijske kombinacije, pa gre vendarle za ciljno publiko, ki se v večjem delu prekriva. In ob napovedi predsednika Smučarske zveze Slovenije Enza Smrekarja, da se Planica zanima za kandidaturo za organizacijo SP v nordijskih disciplinah leta 2031, se zdi po standardu primerljiva Češka kot odličen kraj za učenje.

Tudi za organizatorje tekem svetovnega pokala na Pokljuki, ki zaradi podobnosti naravne krajine – obe prizorišči sta na gozdni planoti – deluje kot Nove mesto v malem. A navijaški vrvež na Rudnem polju vendarle ni primerljiv s tem na Češkem.