Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Zgodba o Bojanu Križaju ni le zgodba o legendarnem alpskem smučarju, ki je oral ledino in na novo definiral pojem športnega zvezdnika. Je tudi zgodba o nekdanjem svetovnem podprvaku, ki si že več kot tri desetletja utira pot iz javnega življenja.
Odločno in ponosno je pred slabimi šestintridesetimi leti v Saalbachu Bojan Križaj, potem ko je po elegantnem in zadržanem slalomu naglo zarobil, se ustavil in snel smuči, prečkal ciljno črto ter tako simbolično zaključil dolgoletno in uspešno smučarsko kariero. Za postavitvijo zadnje slalomske preizkušnje svetovnega pokala olimpijske sezone 1987/88 je tedaj pustil dobršen del svojega dotedanjega življenja, pa čeprav ga je smučarska kariera tako ali drugače, v dobrem in deloma tudi slabem, spremljala vse do danes.
”Slabim stvarem se v življenju človek umakne. Ali pa se jim vsaj poskuša umakniti. Vedno pač ne gre. Lepo je, če v življenju ostajajo predvsem topli in prijetni spomini. Nekako lahko sam odločam o tem, katerim trenutkom svoje kariere ali pa življenja posvetim pri obujanju spominov največ pozornosti,” v zanj značilnem umirjenem in jezikovno všečnem slogu pripoveduje danes 67-letni upokojenec ter ob tem niti malo ne skriva, da so mu medijski nastopi odveč.
Še zdaleč ne le zaradi tega, ker se je že pred šestnajstimi leti odrekel zadnji uradni funkciji v slovenskem smučanju (poslovni direktor alpskih disciplin), pa tudi o poslovni poti (turizem, zelena energija, investicije …), za katero je javna skrivnost, da po uspešnosti ni bila niti približno primerljiva s tekmovalno, ne želi izgubljati prav veliko besed, medtem ko pa je zasebno življenje tako ali tako ostalo – zasebno.
Svoje športne prigode je obujal že tolikokrat, da … ”Odveč mi je. Nikoli nisem začutil neke spremembe, po kateri bi me znova gnala potreba po javnem brskanju po spominih,” z rameni skomigne tržiški Ljubljančan. ”Pogovarjajmo se o športu, pogovarjajmo se olimpijskih igrah,” tudi tokrat prijazno in obenem pomenljivo zamahne z roko, ko ga vprašamo o novem življenju.
In nadaljuje. ”Umaknil sem se. Lepše mi je tako. Verjemite mi. Že nekaj časa sem v prav posebni fazi življenja. Živim od lepih spominov in sladkih skrbi, kako čim lepše preživeti vsak dan posebej. Dovolite mi, da je tako,” se nasmehne nekdanji slalomski virtuoz, ki pred mikrofone ali druge snemalne naprave praviloma stopi le ob posebnih obletnicah uspehov ali velikih tekmovanj in na kakšnih javnih dogodkih.
Tako bo zanesljivo tudi v naslednjem mesecu, ko se bodo tako v Sloveniji kot tudi drugih republikah nekdanje Jugoslavije, predvsem v BiH, spominjali že štiridesete obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. ”Večkrat se vrnem v Sarajevo. Vedno sem lepo sprejet. Pa tudi vedno jem najboljše čevapčiče,” se pred novo potjo proti jugu nasmehne Križaj, katerega priimek v Bosni, predvsem generacije rojene pred letom 1980, še danes izgovarjajo s prav posebnim spoštovanjem in zanosom. V Jugoslaviji pač ni poosebljal le slovenske smučarske uspešnosti, njegovi mednarodni uspehi so se dotaknili širšega občinstva.
44 let od prve slovenske zmage
Prav na današnji dan (leta 1980) je Bojan Križaj slavil prvo zmago v karieri. To je bila prva slovenska zmaga v zgodovini svetovnega pokala. Do danes so jih Slovenci zbrali 89.
Olimpijske igre 1984 resda ne spadajo med uspešna poglavja v njegovi karieri. V tisti sezoni nikakor ni našel prave tekmovalne stabilnosti. Tudi nastopa na Bjelašnici, ki zanj, roko na srce, ni prestavljala prave prednosti domačega terena, saj jo je spoznal le na tekmi državnega prvenstva, nista postregla z zasukom. S sedmim mestom v slalomu in devetim v veleslalomu je bil precej oddaljen od tako želene kolajne. Veliko bolj kot štiri leta pred tem, ko sta ga v Lake Placidu od veleslalomskega brona ločili pičli dve stotinki sekunde. ”S Hansom Ennom, ki je bil takrat tretji, se ob srečanju vedno zbadava, kje sem jaz izgubil tisti stotinki, on pa ju je pridobil,” pravi nekdanji prvi zvezdnik jugoslovanskega smučanja.
Tako kot ne bo nikoli pozabil omenjenih ameriških stotink, mu bodo v spominu ostale tudi sarajevske sekunde. Sekunde tišine ob uradni zaprisegi v imenu športnikov na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger. ”Pravijo, da je šlo za tri sekunde. Meni se je tedaj to zdela cela večnost. Bilo je zelo mučno. Vse pa je posledica tega, da sem bil tako zelo prepričan v lastne sposobnosti. Zato ob sebi nisem imel lista z besedilom. Pozabil sem, kaj moram povedati,” se zadrege spominja Križaj, ki pa je kar nekaj prahu dvignil, ker je samovoljno izbral prisego v slovenščini.
”Storil sem … Pač. Po svoje,” pojasnjuje štiri desetletja po igrah, na katerih je, kot pravi, večinoma neusmiljeno snežilo. Ob njegovi slabši formi je priložnost za skok pod žaromete izkoristil Jure Franko in z drugim mestom v veleslalomu Jugoslaviji ter slovenskemu smučanju priboril prvo kolajno na ZOI. Križaj nove priložnosti ni nikoli dočakal. Tik pred igrami v Calgaryju 1988 se je namreč poškodoval. Zato pa je leto pred tem prav v Sarajevu dvignil slalomski kristalni globus.
Zmagoslavje v slalomskem seštevku ob srebru na svetovnem prvenstvu (1982) in osmih posamičnih zmagah velja za krono kariere. A bolj kot gola statistika, ki vključuje tudi 33 uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu, je Bojana Križaja zaznamovala celostna zgodba. Bil je namreč tisti, ki je ob daljnovidni politiki Toneta Vogrinca oral ledino in za seboj potegnil več rodov. Bil je edinstvena športna zvezda republike in, kot pravijo že kar ponarodele zgodbe, razlog za ustavljanje delovnih strojev in prekinjanje šolskih ur pouka.
Pravi, da še danes rad pusti zavito sled na smučarski podlagi. Kot je rad udaril žogico za golf ali zavrtel pedala svojega kolesa. Zelo rad pa se postavi še v kožo navijača. ”Ne zamudim praktično nobenega športnega prenosa. Če je le mogoče, si dogodke ogledam tudi v živo. Šport na televiziji je moje kraljestvo. Slovenci smo lahko ponosni na vse, kar počnejo naši športniki. Na šport na splošno. In na vse, kar nas združuje. Smo fenomenalci,” je pristavil gospod Križaj, tisti Pavšerjev ”naš Bojan” iz bržčas neponovljive evforične dobe slovenskega alpskega smučanja.
Kako je združil Matejo Svet in Toneta Vogrinca
O tem, kako ji ustreza umik iz javnega življenja, nam je pred dnevi pripovedovala tudi Mateja Svet. Z njo pa je povezana tudi poteza našega sogovornika. Daleč od oči javnosti je namreč predlani Križaj poskrbel za zgodovinsko srečanje nekdanjega šefa jugoslovanskega smučanja Toneta Vogrinca in prve slovenske smučarske zvezdnice. Pred tem nista govorila več kot 30 let. Prav na Križajevo pobudo sta se sestala in zakopala bojno sekiro. O povsem korektnem medsebojnem odnosu pa smo se lahko v začetku meseca prepričali tudi ob njunem srečanju na Zlati lisici v Kranjski Gori.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje