Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Na današnji dan pred 45 leti je Bojan Križaj v Wengnu slovenskemu alpskemu smučanju priboril prvo zmago v zgodovini. Do danes so jih slovenski smučarji zbrali 89. Prav ob obletnici Tržičanovega podviga pa se slovenski moški slalom sooča z eno najglobljih kriz v zgodovini. Simbolizirata jo dveletna točkovna suša in dejstvo, da med 21 državami na startu nedeljskega slaloma v Wengnu ni bilo Slovenije.
Le dan po tem, ko je Miha Hrobat kot prvi Slovenec v zgodovini smuk v Wengnu končal na odru za zmagovalce, je v tem slovitem švicarskem smučarskem središču potekal slalom. Skoraj natančno 45 let po zmagi Bojana Križaja, 39 let po zmagoslavju Roka Petroviča, dobrega četrt stoletja po tem, ko so se na stopničke zavihteli Jure Košir, Drago Grubelnik ter Mitja Kunc.
Pa tudi dve leti po tem, ko je Štefan Hadalin tam Sloveniji prismučal zadnje slalomske točke v svetovnem pokalu. Odtlej se je zvrstilo 22 tekem, na katerih so do točk prišli smučarji iz kar 19 držav. Slovenije ni bilo med njimi. V nedeljo ta ni imela niti svojega predstavnika, saj se je Tijan Marovt preselil na tekme nižje ravni, Klemen Kosi, ki po izpadu iz reprezentance gradi samostojno in samoplačniško kariero, pa se ni dogovoril za novo priložnost.
Že dejstvo, da sta omenjena smučarja, ki, mimogrede, nimata točk svetovnega pokala v slalomu, pa še zdaleč nista več golobrada zelenca, edina s pravico nastopa in edina med 200 na svetovni slalomski lestvici, dovolj zgovorno priča o trenutno klavrnem stanju nekdaj paradne in v moški konkurenci še vedno z naskokom najbolj trofejne discipline (2 mala globusa, 9 kolajn v svetovnem pokalu, 20 posamičnih zmag, 2 kolajni na SP in ena na ZOI).
Na današnji dan: 20. januar 1980
Slika je bila povsem drugačna pred natančno 45 leti, na tisti zgodovinski 20. 1. 1980, ko je wengenski slalom slavil jubilej (50 let). Tedaj 23-letni Bojan Križaj je bil že dodobra uveljavljen smučar, ki je pet let po naslovu mladinskega evropskega prvaka, dve leti po prvi uvrstitvi na oder za zmagovalce svetovnega pokala in tudi zajetni kilometrini med elito čakal na veliki met. Do tiste tekme je bil že štirikrat drugi, vselej ga je prehitel Ingemar Stenmark. Tisto sončno nedeljo pa mu je v sloviti smučarski vasici v Bernskih Alpah pod gorama Eiger in Jungfrau vendarle moral priznati premoč.
Svetlolasi Tržičan se na zahtevni progi, ki jo je narekoval razgiban teren, dodatne pasti pa sta ji dodajala še podlaga in postavitev, ni želel zanašati na Švedovo napako. Dvakrat se je iz lesene startne hišice podal na vso moč, se nato kot mačka smukal okrog tedaj še nepregibnih količkov, jih večino ”oblizal” z ramo ali odrinil s podlaktom in z nogama narekoval strahovit tempo. Na izrazitih prelomnicah se je večkrat znašel v zraku, a je vselej ujel pravo smer, tudi po krajših zdrsih pa hitro usmeril smuči. Notranjo smučko je ob zavoju večkrat dvignil, s tem krajšal linijo in pospeševal, pred ciljem pa zadnje atome moči usmeril v potiskanje čez ciljno črto, za katero je navdušeno ugotovil, da je Stenmarka ugnal za 17 stotink sekunde.
“Lepo je, če v življenju ostajajo predvsem topli in prijetni spomini. Nekako lahko sam odločam o tem, katerim trenutkom svoje kariere ali pa življenja posvetim pri obujanju spominov največ pozornosti,” nam je lani dejal Križaj, danes 67-letni upokojenec. Po javnih nastopih ne hrepeni, prej nasprotno. “Umaknil sem se. Lepše mi je tako. Verjemite mi. Že nekaj časa sem v prav posebni fazi življenja. Živim od lepih spominov in sladkih skrbi, kako čim lepše preživeti vsak dan posebej. Dovolite mi, da je tako,” je dejal in pristavil, da ostaja navdušen navijač slovenskih športnikov. Ne le alpskih smučarjev.
Ni vedel, kaj je sprožil
Plaz je bil torej tistega 20. 1. 1980 dokončno sprožen. Pionir slovenskega alpskega smučanja na najvišji tekmovalni ravni se takrat ni mogel zavedati, da je s prvo jugoslovansko zmago poskrbel za evforijo izjemnih razsežnosti. Idejni oče jugoslovanskega smučarskega pogona Tone Vogrinec je sicer že v predhodnih letih poskrbel, da so se športni navdušenci v Sloveniji zavedali nastajajoče snežne kepe. Pripravil je oder, ki je temeljil na smučanju kot slovenskem nacionalnem športu, svojevrstni točki odklona od ostalih republik tedanje skupne države. Rezultati so njegovo delo le osmislili.
Bojan Križaj je wengenskemu podvigu v nadaljevanju kariere dodal še sedem zmag, predvsem pa je kot lokomotiva za seboj potegnil vlak. Kmalu so mu pri zmagovanju sledili rojaki. Najprej Boris Strel, nato Rok Petrovič in Mateja Svet. V vitrini so se znašle tudi prve kolajne z velikih tekmovanj in prvi globusi, zgodba pa se je leta 1991 izpod jugoslovanske preselila pod slovensko zastavo. Danes je na seznamu smučarjev z vsaj eno zmago že 23 imen.
Vseeno pa je moški slalom, disciplina, s katero se je pravzaprav vse začelo, trenutno najšibkejša točka. Od zadnje zmage bo namreč prihodnji mesec minilo četrt stoletja, od zadnjih stopničk je preteklo 23 let, od zadnjih točk pa že dve.
Slovenske zmage v svetovnem pokalu:
Tina Maze (26), Ilka Štuhec (11), Bojan Križaj (8), Mateja Svet (7), Špela Pretnar (6), Urška Hrovat (5), Rok Petrovič (5), Jure Košir (3), Žan Kranjec (2), Andrej Jerman (2), Andreja Slokar (2), Mitja Kunc (1), Katja Koren (1), Veronika Šarec (1), Nataša Bokal (1), Boštjan Kline (1), Mojca Suhadolc (1), Matjaž Vrhovnik (1), Boris Strel (1), Grega Benedik (1), Alenka Dovžan (1), Andrej Miklavc (1) in Martin Čater (1).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje