Čez noč je postal prvi slovenski slalomist

Tijan Marovt. Foto: Profimedia

Tijan Marovt, po upokojitvi Štefana Hadalina, najboljši slovenski slalomist, ne skriva, da bo s težkim srcem izpustil domačo tekmo svetovnega pokala v Kranjski Gori, a se obenem zaveda, da je pot v Skandinavijo znaj naložba za novo sezono.

”Ne, res mi ni vseeno. Rad bi nastopil v Kranjski Gori in se poskušal prav pred svojimi navijači prebiti do prvih točk svetovnega pokala. A vem, da je to odločitev, ki je dolgoročno naravnana in bi mi lahko koristila. Da ne bom nastopil na pokalu Vitranc, zame zdaj ni izgubljena priložnost,” pripoveduje Tijan Marovt, ki se po vrnitvi iz ZDA seli na tekme evropskega pokala. Pot ga vodi v Klaeppen in Hafjell, kjer bo v nekoliko okrnjeni konkurenci skušal izboljšati položaj na FIS lestvici, s čimer bi si pripravil kakovostno izhodišče za prihodnjo sezono.

V tej zimi je bil priložnosti deležen na osmih tekmah svetovnega pokala, skupno je med elito zbral 25 štartov. Vselej je ostal praznih rok. “Ni mi lahko. Ko si hiter na treningih, premaguješ smučarje iz slalomske elite, nato pa na tekmi vedno nekaj zmanjka. Desetinka ali dve. Ali pa nekaj centimetrov, ki privedejo do odstopa. A znova, to je del procesa. Če bom vztrajal in hodil po zastavljeni poti, se mi bo to dolgoročno obrestovalo. Dobro smučam, toda v slabih razmerah in ob pritisku, ki si ga nalagam, tega še nisem unovčil,” pripoveduje 25-letni Konjičan.

Ko se ozira nazaj, si očita predvsem določene izvedbe. Pravi, da se je prepogosto vračal k starim tekmovalnim vzorcem. “Delovnih navad mi ne manjka. Tudi trenerji mi stojijo ob strani. Sem blizu, a rezultatske potrditve še nimam. Upam, da bo kmalu steklo, potem pa se bodo spremljevalci spraševali, od kje sem se pojavil,” se nasmehne Marovt, letos sicer že dvakrat šesti v evropskem pokalu. Zdaj bo to skušal nadgraditi na Švedskem in Norveškem. “Jeseni bi se rad v svetovni pokal vrnil z ugodno štartno številko,” poudarja.

Breme bo bržčas še težje. Po upokojitvi Štefana Hadalina je namreč čez noč postal prvi slovenski slalomist, pa čeprav na svojem računu še nima točk svetovnega pokala. “To breme nehote čutim. Vemo, kakšna je slovenska slalomska zgodovina. Jasno, nisem na ravni, da bi se spogledoval z rezultati preteklosti. Kot ste dejali, nimam še točk svetovnega pokala. Čaka me še dolga pot. Z jasnimi cilji. Verjamem, da lahko že prvi slalom nove sezone končam v finalu,” pravi slalomski specialist, vesel namigov, po katerih bi lahko tudi v prihodnje sodeloval s trenerjema Klemnom Bergantom in Sergejem Poljšakom, medtem ko pa je serviser Zvone Žirovnik že vrsto let njegov tekmovalni sopotnik. Kot tudi kondicijski trener Anže Maček, s katerim sicer večinoma sodeluje na daljavo.

Tim Marovt. Foto: Studio FAKIN/Andraž Korošec

Ko mu je najtežje, pomisli na brata

Tijanu Marovtu motivacije ne primanjkuje. Če pa se že znajde v krizi, hitro najde navdih. Tudi v bratu. Mlajši brat Tim Marovt namreč piše prav posebno zgodbo. Pred desetletjem si je namreč poškodoval hrbtenjačo. Ob diagnozi ”surferska mielopatija” so mu zdravniki dejali, da ne bo nikoli več hodil. Danes se udeležuje tekaških prireditev in napoveduje maratonski tek. ”Ko mi je najtežje, se spomnim nanj. Kaj vse je prestal … Tudi njemu ni uspelo čez noč. Potreboval je osem let, da je shodil. Nikoli ni obupal. Jaz sem vseskozi verjel, da mu bo uspelo. Zdaj v tej zgodbi iščem inspiracijo,” o mlajšem bratu kot neusahljivem viru navdiha razmišlja slovenski smučarski reprezentant.