Novi glavni trener slovenske ženske ekipe za tehnični disciplini Mitja Kunc je ob koncu Zlate lisice v Kranjski Gori vendarle našel nekaj razlogov za optimizem.
V soboto je minilo 29 let od trenutka, ko je Mitja Kunc na veleslalomu svetovnega pokala v Kranjski Gori skupaj z Norvežanom Haraldom Strandom Nilsom zaostal le za Albertom Tombo. Dogodka se je hitro spomnil, ko smo mu po koncu Zlate lisice dejali, da je gorenjsko smučarsko središče že zapuščal precej boljše volje. ”Takrat zagotovo. Lep spomin. Sem bil pa tudi že precej slabše volje,” se je na svoja predhodna trenerska poglavja, tudi v moški konkurenci, spomnil 52-letni Korošec.
Rezultatskih razlogov za zadovoljstvo tokrat res ni imel. Da je 14. mesto Andreje Slokar edini rezultat s točkami na domači tekmi, slovenski reprezentanci ni v čast. Črnjan vsega vendarle ne vidi tako črno. ”Dosežki zanesljivo niso skladni z željami in cilji. Po drugi strani pa sem zadovoljen, ker vidim določene premike. Tudi na ravni neke tekmovalnosti,” je svetle točke iskal novi trener za tehnični disciplini, ki v praksi drži roko predvsem nad Ano Bucik.
Kunčeva neposredna varovanka je bila v ciljnem izteku po dveh odstopih in poglobljeni rezultatski krizi objokana. ”Upam, da je vse skupaj ne bo preveč potrlo. Ne sme je,” pravi Kunc, ki je vajeti nekoliko presenetljivo in tudi zanj nenadejano prevzel po odhodu Gregorja Koštomaja. Čas trenutno ni njegov zaveznik, saj si tekme sledijo kot po tekočem traku, prave priložnosti za umik, kakovosten trening in spremembe pa ni.
”Iluzorno je pričakovati, da bomo v kratkem času prišli do velikih zasukov. Kratkoročnih rešitev ni. Upanje ostaja. Upanje umira zadnje. Dolgoročno pa se lahko dvignemo le skozi kakovostne treninge. Kot trener moram biti potrpežljiv ter pri doziranju pameten in previden,” pravi povratnik v slovensko reprezentanco, ki se ni želel spuščati v debato o tem, kaj se je dogajalo pred njegovih prihodom.
Ana Bucik nam je pred dnevi dejala, da se s Koštomajem preprosto nista našla, Kunc pa dodaja: ”Kot kaže, ekipa ni bila posrečeno sestavljena. Če bi bila, me ne bi poklicali. Z Ano sva sodelovala že v preteklosti, zato smo vsi vedeli, da bomo našli skupen jezik. Delujem na specifičen način. Verjamem, da prinaša rezultate. Za kemijo v ekipi me ne skrbi. Vsem je jasno, da je treba delati. Čez noč ne gre.”
Je pa Kunc, še donedavni trener Američanke Stelle Johansson, ob vrnitvi v reprezentanco kot pogoj postavil odprt dialog in sodelovanje s trenerjema Andreje Slokar in Neje Dvornik. ”Boštjana Božiča in Denisa Šteharnika pozam že dolga leta. Vem, kako razmišljata. Vem, kako delujeta. Hitro smo se dogovorili, tako da na treningih v praksi že delujemo kot ena ekipa. Sodelovanje je dobro in predpogoj za uspešnost,” je pogovor za Sportklub zaključil nekdanji reprezentant.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!