Slovenski smučarski skakalci so po prvi tekmi na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v domači Planici ostali brez tako želene medalje. Čeprav jim je tokrat hrbet obrnila tudi sreča, pa so v domačem taboru prepričani, da bi bil razplet ob drugačnem postopanju žirije lahko tudi drugačen.
Slovenija je tudi četrti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju ostala brez tako željenega odličja. Po popoldanski tekmi smučarskih skakalk je v večernem terminu na srednji skakalnici niso uspeli osvojiti niti slovenski orli, ki so se po prikazanem na treningih in v kvalifikacijah uvrščali v ožji krog favoritov za najvišja mesta.
Ob izredno zahtevnih vremenskih razmerah in čudnih odločitvah žirije je bila sreča najbolj naklonjena poljskemu skakalcu Piotri Žyli, ki je v finalu s 13. mesta in z rekordom skakalnice (105 m) ubranil naslov prvaka izpred dveh let. Današnja tekma je sicer močno spominjala na tisto s svetovnega prvenstva leta 2019 v Seefeldu, ko je ravno tako v razmerah na meji regularnosti slavil Žylov rojak Dawid Kubacki.
Lanišek z grenkim priokusom
Od Slovencev sta se Anže Lanišek (251,9 točke) in Timi Zajc (251,7) po šestem oziroma sedmem mestu po prvi seriji morala sprijazniti z devetim oziroma desetim mestom. Lovro Kos (236,7) je z 28. napredoval na 17. mesto, Žiga Jelar (232,8) pa je v finalu s 17. nazadoval na 23. mesto.
“Skoki so bili dobri, takšni kot sem jih želel prikazati, za kaj več pa je treba imeti tudi nekaj sreče. Kaj naj povem? Tako je. Zagotovo je nekaj grenkega priokusa. V nogah sem imel precej več, kot je bil na koncu rezultat. Tako je v športu, glavo je treba dati gor in iti dalje,” je poskušal ostati optimističen Lanišek, ki o regularnosti tekme ni želel govoriti, češ da je to naloga drugih, njegova dolžnost pa je, da skače.
Kos odločitve žirije označil za nesmiselne
“Vreme ga je spet lomilo in ni bilo možnosti,” pa je povedal Zajc in izrazil začudenje, ker bi moral v finalu za prevzem vodstva skočiti morda celo dlje, kot to dopušča skakalnica. “To je bil moj maksimum v tem trenutku. 107 metrov preprosto ne gre na tej skakalnici. A če je bila tekma izpeljana, potem je bila regularna. Danes bi morali imeti precej sreče. Bil sem blizu odličja, malo sem imel zaostanka. Če bi bila druga serija normalna, bi se morda lahko izšlo,” je dodal.
Da bi bilo vse drugače, če bi imela žirija le malo več potrpljenja, pa je bil prepričan Lovro Kos, a pristavil, da je to davek, ki ga skakalci plačujejo, ker se šport odvija na prostem. “Nekaj odločitev je bilo povsem nesmiselnih. Bilo je zelo težko in res škoda, da sta imela Timi in Anže toliko smole z vetrom, drugi pa toliko boljše pogoje. Na ta račun smo Slovenci izgubili že kar nekaj lepih uvrstitev,” je dejal.
Jelar nastopil s pomočjo protibolečinskih tablet
Podobno je menil tudi Jelar, ki je že pošteno naveličan tega, da na tekmah, kot je bila današnja, Slovenci običajno potegnejo krajšo. “Še enkrat več zelo zanimiva tekma, kar se tiče vetra in vsega skupaj. To ni bila izjema letos, saj je bilo to zimo že kar nekaj takšnih tekem. Na to se je že opozarjalo,” je poudaril 25-letnik, ki je zaradi poškodovanega kolena nastopil s pomočjo protibolečinskih tablet.
“Noga je načeta od vseh dolgih skokov v Kulmu, Willingenu … Gre za velike sile. A še zmeraj smo doma, zato niti pomislil nisem, da bi odpovedal nastop,” je zatrdil in dodal, da se s takšno situacijo ne srečuje prvič v karieri.
Hrgoti žal za Laniška in Zajca
Nemalo jeze je bilo zaradi samega poteka in razpleta tekme prisotne tudi pri glavnem slovenskem trenerju Robertu Hrgoti, četudi jo je znal dobro skriti. “Sploh ni pomembno, kako jezen sem. Žal mi je za Timija in Anžeta, ki sta zares lepo skakala. Za oba vemo, kam spadata, ko so pogoji normalni. Težko si zadovoljen, saj veš, da si oddelal dobro.”
Kljub temu pa se novinarskemu vprašanju o regularnosti tekme ni uspel izogniti. “Poskušal bom biti čim bolj objektiven, čeprav je v tem trenutku to zelo težko. Težko razumeš, če je treba za prevzem vodstva skočiti tri metre dlje od rekorda skakalnice, da je koridor takšen, kot je – od dveh metrov na sekundo vzgornjika do dveh metrov na sekundo vetra v hrbet. A ni moja vloga, da vodim tekmo, za to so zadolženi drugi. Danes o končni uvrstitvi niso odločali skakalci, ampak so bili prisotni tudi drugi dejavniki,” je sklenil Hrgota.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!