Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Trenutno prvo ime slovenske ženske smučarske reprezentance Ana Bucik na pragu nove sezone svetovnega pokala o poletnem odklopu, tekmovalnem preboju, temeljih za novo zimo, poškodbah in spogledovanju z odrom za zmagovalke.
Leta 2018 se je v Lenzerheideju resda zavihtela na kombinacijske stopničke svetovnega pokala. A ker je njena kariera v dobršni meri (vele)slalomsko obarvana, je prav v tisti fazi športne poti izgubila rdečo nit. Ko je sezono 2018/19 končala z vsega 31 točkami svetovnega pokala, se je zdelo, da se je znašla v slepi ulici. Pa je le našla izhod. V zadnjih treh letih je vztrajno povečevala svoj točkovni priliv, predvsem pa je svojo smučarko tehniko postavila na bolj sodobne temelje in jo prežela tudi s prepotrebno drznostjo. Zdi se, da jo je v pretekli zimi v boju za prve slalomske preizkušnje prehitel konec sezone. Zdaj stoji na pragu nove, prvič kot nesporni osrednji slovenski ženski adut. V soboto bo v Söldnu led prebila v veleslalomu, kjer cilj ostaja preboj v prvo jakostno skupino. Še več si obeta v slalomu, kjer namerava potrditi status članice elitne sedmerice. Tudi s skokom na zmagovalni oder.
Več kot desetletje že nastopate v svetovnem pokalu. Jasno, na zajetno podlago iz mlajših kategorij. Se zaradi tega kdaj ob hladnih in mračnih jutrih na sedežnici zalotite pri naveličanosti in razmišljanju o tem, da vam je vse skupaj odveč?
Če bi dejala, da ni takšnih trenutkov, v katerih bi se spraševala, zakaj se grem to, bi se zlagala. A to se mi je dogajalo tudi pred petimi ali šestimi leti. Zato vam lahko zagotovim, da je v meni še dovolj želje in motivacije. To pa je ena od osnov za dobro tekmovanje. Še več, po dobri lanski sezoni sem se v novo pripravljalno obdobje podala še bolj zagnano. Priprave so bile uspešne. Vem, da lahko nekaj dodam. To je tudi cilj nove sezone.
Pa se dotaknimo omenjenega preboja. V letih 2018 in 2019 ste se namreč močno oddaljevali od širšega vrha. Danes ste članica elitne slalomske sedmerice, obenem pa trkate tudi na vrata veleslalomske prve jakostne skupine. Roko na srce, ste v delu kariere dvomili o uresničljivosti tovrstnega scenarija?
Dvom verjetno ni prava beseda. V športu seveda ni zagotovil. Tudi po dobrem delu ne. A tudi v tistih slabših sezonah sem nekako vedela, da še nisem rekla zadnje besede. Čutila sem, da sem sposobna poseči visoko. Je pa res, da je v mojem primeru vse skupaj trajalo malce dlje. Iskala sem se. Iskala sem prave načine, kako iz sebe izvabiti najboljše smučanje. Zdaj sem vesela. Nadgradila sem predhodne rezultate.
A zdi se, da ste si nekaj dosežkov “pustili” za novo sezono. Konkretno, prve slalomske stopničke, ki ste jih na zadnji tekmi zgrešili za 23 stotink sekunde?
Prav gotovo. Nekaj ciljev je še odprtih. Vidim, da so dosegljivi. Vem, kaj sem dosegla lani. Vsem pa je jasno, kaj pomeni korak naprej. Ne skrivam, moje želje so slalomske stopničke. Tudi preboj v veleslalomsko petnajsterico. A to so želje, cilji. Osredotočena pa sem predvsem na vožnje. Če bodo izvedbe prave, rezultat ne bo izostal.
Da so izvedbe drugačne, opazi že laično oko. Lahko spregovorite o ozadju tega preskoka? Gre za zlitje z opremo, večjo samozavest, ki izvira iz niza trenažnih ponovitev …
To je rezultat večletne ciljne usmeritve. Tri ali štiri zime rastem. Do sprememb pa v našem športu ne prihaja čez noč. Določenih vzorcev se še vedno nisem znebila. Občasno se še prikradejo v moje smučanje. Veseli pa me, da je tega iz tekme v tekmo manj. Upam, da bom, vsaj na tekmah, slabe stvari povsem izkoreninila.
Kakšna pa je povezava med to osredotočenostjo in urejenostjo panoge znotraj SZS. Še pred leti sva se pogovarjala o samoprispevkih, težavah s serviserji in drugih oblikah podhranjenosti. Ste danes Slovenke na ravni organiziranosti bolj konkurenčne?
Razlika je velikanska. Še vedno obstajajo določene stvari, za katere moram poskrbeti sama, kakšni tuji tekmici pa ni treba. Vsekakor pa to ni primerljivo s stanjem, ki je vladalo ob mojem prvem prebijanju. Zadovoljna sem s trenutnim stanjem. Štab dobro skrbi za nas.
Zdi se, da je bilo celotno stanje takrat odbijajoče. Verjetno se marsikateri starš tedaj ne bi odločil svojega otroka potisniti v alpsko smučanje. Kaj pa danes?
Smučanje mi je dalo ogromno. V tem športu uživam. Zato ne vidim razloga, da mladim družinam ne bi svetovala, naj sina ali hčerko usmerjajo v alpsko smučanje. Je pa res, da tudi ta šport prinaša težke trenutke.
Med težke trenutke vsekakor spadajo poškodbe. Letos so močno zarezale v žensko reprezentanco. Ob tem težko ostanete ravnodušni.
Res je. Kar se dogaja, ni dobro. Je opozorilo za vse nas. Kaže nam, kako hitro se lahko v smučanju pripeti napaka, ki zaključi sezono. Obenem je to opomnik, da je treba vlagati tudi v preventivo, torej v kakovostno fizično pripravljenost. Po drugi strani pa na splet nesrečnih okoliščin nimamo vpliva.
Meta Hrovat, Andreja Slokar, Tina Robnik. Verjetno se vas je najbolj dotaknila poškodba slednje?
S Tino sva si zelo blizu. Sva odlični prijateljici. Trenirava skupaj. Ko se je poškodovala, sem potrebovala nekaj dni, da sem se soočila s stanjem. Zdaj trdim, da bom tekmovala tudi za njo. Pravzaprav, tekmovala bom za štiri.
Dotakniva se še malo vašega poletja, tistega prepotrebnega smučarskega odklopa. Vam je uspel?
Res je, ta odklop, pa čeprav le za nekaj dni, je zelo pomemben. Biti s fantom, družino, prijatelji … Ta del življenja mi veliko pomeni. To so trenutki, ko se ne pogovarjam o opremi, o položaju spodnje smučke, o odzivu smuči na določeno podlago in tako naprej. Je pa res, da mora biti smučar odgovoren tudi med dopustom. Ko sem bila na oddihu v Grčiji, sem si vedno znala odtrgati nekaj časa za vadbo.
Kako je to videti v praksi?
Vem, kaj moram narediti. Po navadi se tega dela lotim v jutranjem času, tako da je lahko popoldne povsem sproščeno.
Mimogrede, ste v pestrem poletju spremljali tudi številne športne dogodke. Kateri vas je najbolj pritegnil?
Košarka in odbojka sta me potegnili, a predvsem zaradi slovenske uspešnosti. Sicer pa imam najraje tenis in atletiko.
Imate na pragu sezone mirno vest?
Nič ne obžalujem, nič si ne očitam. Mirna sem. Dobro sem trenirala, tako v telovadnici kot na snegu. Na vseh ravneh sem se trudila po najboljših močeh. Zdaj bodo svoje povedali rezultati.
Še beseda ali dve o opremi. Je bilo na tej ravni veliko odprtih vprašanj?
Smer je bila jasna. Že v pretekli sezoni sem bila z opremo zelo zadovoljna. Našla sem učinkovito kombinacijo. V tej smeri sem tudi testirala. Spremembe so bile minimalne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!