Okroglih deset let po tem, ko je deloval kot trener v taboru Tine Maze, se je švicarski trener Mauro Pini v Podkorenu veselil slalomske zmage Petre Vlhove, ki je na ta način osvojila tudi zlato lisico.
Medtem ko so navijači skupaj z zmagovalko nedeljskega slaloma v Podkorenu Petro Vlhovo glasno prepevali državno himno, je trener junakinje dneva Mauro Pini svoje vtise delil s skupinico slovaških novinarjev. Švicarski strokovnjak ob tretji zmagi svoje varovanke v letošnji sezoni ni skrival zadovoljstva, mi pa smo ga ob tem potegnili v zgodovino. Ob vprašanju, kje je bil pred desetimi leti, si je vzel nekaj sekund za razmislek, nato pa s širokim nasmehom odvrnil: ”Tukaj! V Kranjski Gori. Da, da, dobro se spominjam. Tudi takrat so bile na progi izjemno težke razmere.”
V sezoni 2013/14 je bil namreč prav Pini as iz rokava, ki ga je v prelomnem obdobju potegnil Andrea Massi kot vodja ekipe Tine Maze. Potem ko se italijanski trener Walter Ronconi nikakor ni zlil z ekipo tedanje branilke velikega kristalnega globusa, je Pini odprto delovno mesto zasedel takoj po vstopu v novo leto. Prave nagrade in potrditve pravilnosti odločitve je bil deležen dobra dva meseca pozneje. V Sočiju. Tina Maze se je namreč tam veselila dveh zlatih kolajn, po smuku je dobila še veleslalom.
Zlata lisica, o kateri smo spraševali Pinija, je bila leta 2014 jubilejna 50. Prav tako v Podkorenu, ki pa je bil takrat odet v povsem zimske barve. V tednu pred tekmo je namreč zapadlo več kot 100 centimetrov snega.
”Tisto je bilo kratko, a zelo intenzivno obdobje. Ko se srečam s Tino in Andreo, rad podoživljam čustvene trenutke. Ohranili smo dobre odnose. Tista sezona nas bo povezovala do konca življenja,” pravi Pini, ki se je z omenjeno dvojico srečal tudi tokrat. Vseeno prelomnim trenutkom v karieri ne želi pripisovati življenjsko usodnega predznaka. ”Ne pozabite, na koncu je to le šport. Lahko sem srečen, da delujem v tem svetu. Prave težave pa najdemo drugje,” pravi izkušeni švicarski strokovnjak, sicer nekdanji trener Lare Gut Behrami.
Na tekmah svetovnega pokala smo ga pogosto srečevali tudi kot strokovnega sodelavca švicarske televizije. Od leta 2021 pa je trener Petre Vlhove. V tej vlogi med drugim spoznava slovaško smučarsko evforijo, ki, kar je poudarjal že njegov predhodnik Livio Magoni, presega slovensko ob Tininih uspehih. ”Z izjemo švicarskega rajanja, ki ga navijači pripravijo v Adelbodnu, na kaj podobnega nisem še nikoli naletel. To je res neverjetno. Energija, ki nam jo dajejo Slovaki, je izjemna. Še celo v Pekingu, kjer je Petra postala olimpijska prvakinja v slalomu, smo čutili to podporo,” je ob prikimavanju slovaških kolegov dejal Pini.
Z nedeljsko zmago se je Vlhova prebila na drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. A če se kljub pokazani ranljivosti Mikaele Shiffrin napad na veliki kristalni globus zdi misija nemogoče, pa utegne biti precej bolj oster boj za slalomskih globus. Po šestem slalomu sezone namreč razlika med Američanko in Slovakinjo znaša vsega pet točk. ”Vrnili smo se v igro. To je bil po Lienzu naš cilj. Ostati moramo na preži in izkoristiti vsako priložnost,” je bil ob slovesu od Kranjske Gore zadovoljen stari znanec, ki se letos še posebej veseli domače tekme – v Jasni.
Slovenska trenerska ocena ob koncu Zlate lisice
Mitja Kunc, trener ekipe za tehnični disciplini, zadolžen za Ano Bucik: ”Zlata lisica se ni odvila po naših željah. Dejstvo je, da rezultatsko nismo bili uspešni. Po drugi strani pa vidim, da se tekmovalke dvigujejo. Kot trenerja me miri spoznanje, da je v smučanju videti dovolj želje. Da, napake se dogajajo. Upam, da Ane odstopa ne bosta potrla. Priložnosti, da pokaže, iz kakšnega testa je, bo letos še dovolj.”
Boštjan Božič, trener Andreje Slokar: ”Andreja je prvič po najinem vnovičnem sodelovanju pokazala srčno smučanje. Žal pa se vidi, da na smučeh ne stoji, kot bi morala. Poškodba in proces dela terjata svoj čas. Prav zaradi tega ji ne želim veliko očitati. Ona je smučarka za težke trenutke.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!