V nedeljo se bo na Norveškem pisala zgodovina. Po dolgih letih prizadevanj se bodo v smučarskem letenju tekmovalno preizkusile tudi ženske. Na največji letalnici na svetu v Vikersundu bo na tekmi, ki sicer ne bo štela za točke svetovnega pokala, nastopila najboljša petnajsterica na Raw Air turneji, med njimi pa bosta tudi dve Slovenki. Še naprej vodilna v seštevku turneje Ema Klinec in Nika Križnar.

Ema Klinec na polete odhaja kot vodilna v seštevku turneje

Smučarski skoki

15. Mar 2023 0

Smučarski skoki

15. Mar 2023 0

Hrvaška zgodba, ki je povezana s slovenskim smučanjem

Alpsko smučanje

15. Mar 2023 0

Alpsko smučanje

15. Mar 2023 0

Nedelja, 19. marec, bo zgodovinski dan za ženske smučarske skoke. Ob 10. uri se bo namreč na največji skakalnici na svetu v Vikersundu začela prva tekma v smučarskih poletih za ženske. Ta sicer ne bo štela za točke svetovnega pokala, na njej pa bo imela pravico do nastopa le najboljša petnajsterica Raw Air turneje, ki se bo na severu Evrope z nedeljsko tekmo tudi končala. Dolgoletna prizadevanja za bolj enakopravno obravnavo v primerjavi z moškimi kolegi bodo vendarle obrodila sadove.

Smučarski skoki so se, tako kot večina disciplin v nordijskem smučanju, razvili na Norveškem v 19. stoletju. Čeprav je bil ta šport v veliki meri v domeni moških, pa zgodovinski zapisi beležijo tudi ženske nastope. Kot prvo, ki se je spustila po skakalnici, velja Ingrid Vestby. Leta 1863 je skakala v Trysilu, a njena daljava ni zabeležena. Leta 1897 pa je 10-letna Ragna Pettersen v Mesterbakknu v Nydalnu skočila 12 metrov.

Glavne prelomnice skoraj sto let za moškimi

Če so moški debi na zimskih olimpijskih igrah dočakali že leta 1924 v Chamonixu, prvo sezono svetovnega pokala pa s sezono 1979-80, so morale ženske na svojo priložnost čakati veliko dlje.

Najvišjo raven je od od poletja 1999 predstavljala poletna velika nagrada, leta 2004/05 pa je Mednarodna smučarska zveza (Fis) ustanovila celinski pokal. Da so ga prerasle, je pokazal debi na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju leta 2009 v Libercu, ko so pri Fis resno začeli z načrtovanjem svetovnega pokala za ženske.

Ta je luč ugledal s sezono 2011/12, prva preizkušnja pa je bila na sporedu 3. decembra 2011, ko je v olimpijskem Lillehammerju slavila Američanka Sarah Hendrickson, tisto leto tudi prva dobitnica velikega kristalnega globusa. Skakalke iz ZDA so v uvodnih letih prevladovale, prav Hendrickson pa je skupaj z rojakinjo in svetovno prvakinjo iz Liberca Lindsey Van bila močan boj, da bi ženski skoki priložnost dobili tudi že na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010.

Mednarodni olimpijski komite je za igre pod petimi krogi v Kanadi prošnjo Fis za žensko tekmo zavrnil s pojasnilom, da je bilo število sodelujočih tekmovalk in držav v tistem času prenizko. Petnajsterica skakalk, na čelu z Van in Hendrickson, je vložila tožbo proti vancouvrskemu organizacijskemu komiteju, češ da so kršili kanadsko listino pravic in svoboščin. Ta na sodišču ni bila uspešna, saj situacija ni bila pod pristojnostjo omenjene listine.

Vse več priložnosti na velikih tekmah

Skakalke so tako na prvo priložnost nastopa na olimpijskih igrah čakale vse do Sočija 2014, kjer je prvakinja postala Nemka Carina Vogt. V tem času je najuspešnejša skakalka v zgodovini svetovnega pokala postala Japonka Sara Takanaši, ki ima doma že štiri velike kristalne globuse, zaenkrat pa je dosegla rekordnih 63 zmag.

Število tekem na sezono se je povečevalo, za ženske skoke je raslo tudi zanimanje medijev, oglaševalcev in sponzorjev. Če so leta 2009 in 2011 skakalke na svetovnih prvenstvih tekmovale le na posamični tekmi na srednji skakalnici, so organizatorji za leto 2013 v Val di Fiemmeju dodali še mešano ekipno tekmo, leta 2019 pa so tekmovalke v Seefeldu (oziroma Innsbrucku) dočakale premiero še na veliki skakalnici. Na to še vedno čakajo na olimpijskih igrah, kjer pa so lani prvič predstavili mešano ekipno preizkušnjo, ki je prepričljivo pripadla Sloveniji.

Večkrat dokazale, da znajo

V ozadju svetovnega pokala in največjih tekmovanj pa je potekal še en pomemben boj – priložnost za nastope na največjih skakalnicah. Da so skakalke tega sposobne, je že 29. januarja 2003 (!) na treningu na letalnici na Kulmu dokazala Avstrijka Daniela Iraschko Stolz, ki je pristala pri 200 metrih. To še vedno velja za edini ženski skok pred magične meje, kar pa se bo v nedeljo skorajda zagotovo spremenilo.

Razvoj svetovnega rekorda v ženskih skokih (nad 100 metri)

1981 – 110 metrov/Tiina Lehtola (Finska) v Kuusamu (Finska)

1989 – 111 metrov/Merette Kristiansen (Norveška) v Flubergu (Norveška)

1994 – 113,5 metra/Eva Ganster (Avstrija) v Lillehammerju (Norveška)

1997 – 144 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

1997 – 161 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

1997 – 163 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

1997 – 164,5 metra/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

1997 – 165 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

1997 – 167 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

2003 – 188 metrov/Daniela Iraschko Stolz (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

2003 – 200 metrov/Daniela Iraschko Stolz (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)

Leta 2004, torej še pred obstojem ženskega svetovnega pokala, so bile Anette Sagen, Helena Olsson Smeby, Line Jahr in Lindsey Van povabljene na preizkus letalnice v Vikersundu pred moško tekmo celinskega pokala. Takratni član tehničnega komiteja Fis in ustanovitelj moškega svetovnega pokala Torbjoern Yggeseth je temu močno nasprotoval, saj naj bi bili poleti prenevarni za ženske. Sagen je skupaj z ostalo trojico vseeno nastopila in skupaj s Smeby sta dosegli najboljšo daljavo – 174,5 metra. Van je dva skoka v Vikersundu opravila še leta 2009, nato pa so bili ženski poleti za nekaj časa ‘pozabljeni’.

Polet Daniele Iraschko Stolz do 200 metrov:

Norvežani v drugo uspeli

Vse do pred dveh let, ko so organizatorji Raw Air turneje s podporo norveške smučarske zveze predlagali, da bi ženske po Oslu, Lillehammerju in Trondheimu tekmovanje tako kot moški končale v Vikersundu. Fis je opravila glasovanje, na katerem pa so zmagali nasprotniki te ideje z 9:7. Če so bili Norvežani glasno za žensko letenje, pa so proti glasovale tudi Avstrija, Nemčija in Poljska. Norvežan Bertil Palsrud, dolgoletni tehničnih delegat na tekmah na Letalnici bratov Gorišek v Planici, pa je že takrat izrazil prepričanje, da se bodo leta 2023 skakalke merile na letalnici v Vikersundu.

In to se bo zdaj tudi zgodilo. Fis je namreč lani spomladi ustanovila poseben komite, ki je po dolgi debati preučil vse možnosti, nato pa 13. aprila 2022 soglasno (14:0) sprejel odločitev, da priložnost na velikanki ponudi tudi ženskam. “Vsi smo se strinjali, da ta vrata odpremo tudi dekletom. Še vedno je v zraku veliko strahov glede varnosti, a čas za žensko letenje je pravi,” so takrat zapisali v sporočilu za javnost. Odločitev pa je 9. maja lani nato podprl tudi komite za smučarske skoke pri Fis.

Odštevanja do zgodovinskega dne je skoraj konec, zdaj pa naj dekleta z dolgimi in varnimi poleti dokažejo, česa so sposobne.

Prve polete za trening bodo skakalke v Vikersundu opravile že jutri ob 10. uri, enako pa jih čaka tudi v soboto. Kvalifikacij tokrat zaradi le petnajsterice izbrank ne bo na sporedu, zares pa bo šlo v nedeljo ob 10. uri. Med petnajstimi bosta tudi dve Slovenki.

“Težko rečem, kako točno bo takrat, saj nisem še bila v tej koži. Slišala sem fante, da so tudi sami mislili, da ni tako velik ’bav bav’. A ko se enkrat usedeš na rampo in imaš pripete smuči, zagotovo pride nekaj strahu. Že ko se pelješ s sedežnico proti vrhu, je verjetno prisoten. Jaz ga trenutno ne čutim, upam pa, da če bo, bo pozitiven. Predvsem pa si želim, da bom takrat v vrhunski formi in bom lahko z užitkom nastopala na velikanki. Prav je, da smo dobile priložnost, da lahko dokažemo, da letalnice niso zgolj za fante,” je o zgodovinski priložnosti pred sezono razmišljala Nika Križnar.

Vodilna v seštevku Raw Air turneje Ema Klinec pa je takrat dodala: “Bila sem izjemno vesela, ko sem prejela novico, da se nam odpira ta možnost. Zdi se mi, da sploh še ne dojemam povsem, kaj se bo zares zgodilo. Treba bo počakati, da bom videla, koliko mi bo poskočilo srce na rampi.”