Afera, ki so jo na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju zakuhali norveški skakalci, se bo v prihodnji sezoni svetovnega pokala v smučarskih skokih odrazila v korenitih spremembah pravil tako na tekmovalnem področju kot tudi področju dresov. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je navdih za eno od novitet črpala tudi iz moštvenih športov.

Prihajajoča zima bo za smučarske skakalce in skakalke ena najpomembnejših v njihovih karierah. Za to bodo poskrbele olimpijske igre, ki jih bosta med 6. in 22. februarjem prihodnje leto gostila Milano in Cortina d’Ampezzo. A če je bilo v preteklosti običajno, da se pred tako pomembno sezono, kot je olimpijska, pravila pretirano ne spreminjajo, je tokrat povsem drugače.

Britanka v strahu: Grozijo mi s smrtjo

Tenis

17. Jun 2025 0

Tenis

17. Jun 2025 0

Neugoden žreb za Olimpijo, najprej daleč na vzhod

Nogomet

17. Jun 2025 4

Nogomet

17. Jun 2025 4

Mednarodna smučarska zveza je 12. junija potegnila odločne ukrepe, s katerimi želi v smučarskih skokih nasloviti manipulacije, ki so se letos dogajale na področju opreme. Gre za neposreden odziv na enega največjih škandalov v skakalnem športu v zadnjih letih, ki se je zgodil na letošnjem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu in na katerem so moško norveško vrsto zalotili pri manipuliranju kombinezonov.

Kot je zbranim slovenskim novinarjem pojasnil vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo na Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik, čistopisa vseh pravil še niso prejeli, a verjame, da bo ta tak, kot je bil sprejet na podkomiteju za opremo na Mednarodni smučarski zvezi.

Prihajajo rumeni in rdeči kartoni

Novost, ki bo laični javnosti bržkone najbolj zanimiva, je uvedba rumenih in rdečih kartonov. Prva kršitev oziroma prva diskvalifikacija zaradi neprimerne opreme bo tekmovalcu po nogometnem vzoru prinesla rumeni karton in diskvalifikacijo na tekmi, vsaka ponovna kršitev pa bo pomenila drugi rumeni karton oziroma rdeči karton.

Če bo skakalec prejel rdeči karton na prvi tekmi znotraj vikenda tekmovanja, bo tekmovalec kljub temu lahko nastopil na naslednji tekmi na istem prizorišču, ne pa tudi na vseh tekmah na naslednji postaji. Suspenz bo prav tako prejela nacija, saj kaznovanega tekmovalca ne bo smela nadomestiti, temveč bo naslednji konec tedna nastopila z enim skakalcem manj.

Kartoni se bodo prav tako prenašali z ene na drugo tekmovalno raven, pred začetkom olimpijskih iger pa se bodo brisali.

Vračajo se 3-D meritve in čipi

Potem ko so lani premierno predstavili 3-D meritve teles skakalcev, se omenjeni postopek vrača tudi letos. Po trditvah Pogorelčnika bo ta zaradi nadgradnje programske opreme še natančnejši, ob prisotnosti nevtralnega zdravnika pa ga bosta izvajala FIS kontrolorja.

Dresi bodo prav tako znova opremljeni tudi s čipi NFC – petimi pri moških in tremi pri ženskah. Nameščeni bodo na notranjo stran dresa s termotiskalnim postopkom na vnaprej določenih mestih, podatki o vsakem označenem dresu pa bodo zapisani v posebno bazo podatkov in bodo omogočili njihovo natančno sledljivost. Vsak skakalec bo lahko sicer v eni sezoni, vključno s poletno, uporabil največ devet dresov.

Zaradi afere v Trondheimu in ponavljajočih se kršitev se uvajajo tudi natančnejša pravila glede sestave in kroja dresov. Spremembe se uvajajo tako za skakalce in skakalke kot tudi nordijske kombinatorce in kombinatorke.

Bistvene spremembe:

• Zadnji del dresa pri moških je lahko do 4 cm širši kot sprednji v višini razkoraka.
  kjer mora biti enaka 0 (v tem delu mora biti zadnji del enak sprednjemu).
• Pri ženskah je na najvišji točki prsnega koša dovoljena toleranca 50 mm.
  Toleranca se zmanjšuje proti pasnemu in kolenskemu šivu, ki se mora do pasnega šiva zmanjšati na nič. Povečava je dovoljena samo na sprednjem delu.
• Konec šiva rokava prečka odprtino za roko in mora biti najvišja točka šiva rokava.
• Hkrati mora biti konec šiva rokava tudi najnižja točka izreza za roko.

Do sprememb je prav tako prišlo pri propustnosti dresov. Minimalna prepustnost zraka materiala za skakalni dres bo znašal 40 L/m²/sek, razlika v prepustnosti zraka med vsemi deli dresa pa ne bo smela presegati 12 L/m²/sek. Meritev prepustnosti se bo opravila v smeri pretoka zraka med skokom, in sicer za sprednji del od zunaj navznoter in za zadnji del od znotraj navzven.

FIS je zaenkrat opustila zamisel, ki jo je predstavila v zadnji fazi sezone, ko je vse registrirane kombinezone hranila “pod ključem”. Tekmovalci so jih tedaj lahko prevzeli le približno 30 minut pred začetkom treningov, kvalifikacij oziroma tekme, po zadnjem opravljenem skoku pa so imeli na voljo pol ure časa, da ga vrnejo kontrolorju opreme. “Zaenkrat se to ne bo zgodilo. Če bo do tega prišlo, se bo to zgodilo le na olimpijskih igrah, novoletni turneji oziroma svetovnih prvenstvih,” je poudaril Pogorelčnik.

Nobeno pravilo ne bo pomagalo, če nadzor ne bo strikten

Vodja panoge je na naše vprašanje, ali so vse spremembe izključno posledica afere v Trondheimu, odgovoril pritrdilno, a dodal, da se je tudi že prej o tem govorilo ogromno.

“Že prej smo imeli precej pripomb na samo merjenje. Spomnite se, da so nam na poletih v Oberstdorfu diskvalificirali Anžeta Laniška z mero, ki sploh ni bila v pravilih, temveč je bila omenjena le v priporočilih. Vse ostale mere je imel znotraj pravil. To je bilo z naše strani popolnoma nesprejemljivo. In že takrat smo se pogovarjali o tem, da lahko stvari uidejo izpod nadzora in lahko izbruhnejo ravno v Trondheimu. To se je nato tudi zgodilo,” je dejal Pogorelčnik.

Prav tako je poudaril, da nobeno pravilo oziroma merilni postopek ne bo pomagal, če ne bo ustreznega nadzora. “Če bo kontrola striktna, ne vidim nobenih težav. Če bodo za vse veljala enaka pravila, bomo vsi veseli, srečni in zadovoljni. Verjamem pa, da bosta kontrolorja, ki prihajata, svoje delo opravila na visoki ravni in da do takih stvari, ki so se zgodile ravno na svetovnem prvenstvu, ne bo več prihajalo,” je še sklenil 47-letnik.

Vsa pravila bodo v veljavo stopila že na poletni veliki nagradi, prav tako pa bodo veljala tudi na prihajajočih velikih tekmovanjih, kot sta svetovno prvenstvo v smučarskih poletih in že omenjene olimpijske igre v Italiji.