Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po turbulentnem zaključku zgodbe na Finskem je slovenski skakalni strokovnjak Igor Medved hitro našel nov tekmovalni izziv in prevzel vodenje kitajske vrste. V pogovoru za Sportklub je razkril ozadje dogovora z Azijci, ambiciozne cilje na poti do naslednjih olimpijskih iger, obenem pa odločno zaprl tudi neprijetno poglavje z reprezentanco s severa Evrope.
Potem ko je kar 13 let vodil slovensko B reprezentanco v smučarskih skokih je Igor Medved pred dvema letoma obrnil nov list v svoji karieri, se podal v tujino in prevzel finsko vrsto. Sodelovanje se je izkazalo za izjemno uspešno, saj je Anti Altto letos po več kot desetletju svoji državi znova priskakal uvrstitev na zmagovalni oder.
Kljub temu pa zgodba med slovenskim trenerjem in reprezentanco s severa Evrope ni imelo srečnega konca. Na letošnjih olimpijskih igrah je Medved zaradi težav z alkoholommoral Predazzo zapustiti predčasno, mesec dni pozneje, prav na 45. rojstni dan, pa je za nameček ostal še brez službe.
“Te stvari pustil za sabo,” nam je v pogovoru za Sportklub zaupal Medved, ki pa brezposeln ni ostal prav dolgo. Ta mesec je namreč prevzel vodenje vse bolj ambicioznih kitajskih skakalcev in skakalk in tako po Juretu Radlju postal drugi Slovenec na tem položaju.
Intervju Igor Medved:
Igor, čestitke za vašo novo zaposlitev. Lahko poveste, kako je prišlo do dogovora s Kitajci?
Preprosto smo se zmenili (smeh). Pogovori in pogajanja so se sicer odvijala kar nekaj časa. Kakšen mesec zagotovo. Smo se pa dogovorili za sodelovanje za naslednji dve sezoni. Gremo korak za korakom.
Boste bdeli le nad moško reprezentanco ali tudi žensko?
V pogovoru, ki sem ga dal za poljski medij, se je morda izgubilo v prevodu, a odgovoren bom za celoten skakalni ustroj s fokusom na žensko ekipo. Moško reprezentanco bomo sestavljali bolj postopoma in počasneje, saj je potrebnega več časa. Dela bo kar veliko.
Kljub temu pa je do sodelovanja prišlo nekoliko pozno. Vemo, nekatere reprezentance so s pripravami začele že v aprilu oziroma maju, začela se je tudi že poletna velika nagrada.
Res je, ampak treba je razumeti tudi s kakšnega zornega kota se te stvari gledajo. Pri državah, ki niso tradicionalno skakalne lahko sestavljanje ekip in celotnega sistema za naslednja štiri leta še posebej v poolimpijskem obdobju traja precej dlje. Sam sem dobil informacijo, da smo na Kitajskem prva ekipa med zimskimi športi, ki je za naslednjo olimpijado že skoraj v celoti sestavljena.
Zagotovo nam kakšni delčki še manjkajo, ampak za njihove razmere smo bili v tem pogledu najhitrejši. Za velesile, kot so Avstrija, Nemčija, Slovenija, Norveška ali Poljska, je ta časovnica seveda prepočasna oziroma zamujamo za mesec ali dva. Iz njihove perspektive pa je bilo to izjemno hitro in ne bi bil presenečen, če bi vse skupaj trajalo še dlje.
Torej se Kitajci osredotočajo predvsem na prihodnje olimpijske igre?
Tako. Mednarodna smučarska zveza je bila kar nekoliko presenečena, da smo že sodelovali na prvih tekmah poletne velike nagrade, saj je bila običajno praksa, da so Kitajci te tekme izpuščali. To, da smo že zdaj zraven, nam bo omogočilo lažjo sestavo in gradnjo za naslednja štiri leta. Tudi če nismo čisto popolni, je pomembno, da spremljamo dogajanje in počasi dodajamo elemente.
Kakšne naloge oziroma cilje vam je zastavilo vodstvo Kitajske smučarske zveze?
Cilji so postavljeni kar visoko. Pričakujejo se najboljši rezultati v moderni zgodovini kitajskih skokov. To se mi zdi prav, saj mora to predstavljati izziv, ki te vleče naprej. Ni pa tako, da bi morali rezultate dostaviti že jutri, zato delamo počasi.
Apetiti so jim bržkone narasli potem ko je njihova predstavnica Zeng Ping v minuli zimi v Oberstdorfu senzacionalno osvojila drugo mesto.
Zeng Ping je bila kar dobra. Njeno drugo mesto je največji uspeh doslej. Morda tista tekma ni bila ravno običajna, a punca je kljub temu vseskozi skakala za med šest najboljših. Po mojih opažanjih je sicer imela nekaj težav pri doskoku in v zadnjem delu leta, a raven skakanja je bil dober. Manjkale so ji nekatere malenkosti, da bi bila konstantno med prvimi tremi. A če si pogosto pri vrhu, ti prej ali slej uspe priti na stopničke.
Je temu primeren tudi kader vaših pomočnikov?
Pomagali mi bodo Nejc Frank, Pierre Hartmann, Roman Paškin in Denis Kornilov. Za eno ekipo bi bilo to odlično, za dve pa se moramo kar potruditi. Trenutno nam vse ne gre na roko, saj imamo v ekipi tudi dva ruska državljana, ki sta v nemilost zaradi pridobivanja delovne vize. Imamo svoje težave, ampak iz tega bomo poskusili potegniti maksimum.
S kakšnim proračunom operirate?
Prvi dve leti bo proračun nekaj manjši, proti zimskim olimpijskim igram pa se bo povečeval. Bomo videli, saj imamo tu še nekatere druge omejitve.
To pomeni, da boste bolj ali maj nastanjeni na Kitajskem ali boste lahko prebivali in trenirali tudi v Evropi?
Pol – pol. Baza mlajšega oziroma večjega dela ekipe je na Kitajskem, saj imajo tam moderne centre. Del najkrajših priprav neposredno pred tekmami pa bomo opravljali v Sloveniji, kjer imamo bazo v Kranjski Gori. Moja želja je le, da bi bil ta delež v Sloveniji še nekoliko večji že zaradi logistike, uvoza opreme in stika s svetovnim vrhom. Bomo videli, če nam bo to uspelo uresničiti.
Kakšna je njihova infrastruktura v primerjavi s Slovenijo, ki se ponaša s sijajnimi pogoji?
Poleg nacionalnega centra v Chongliju so zgradili še rezervni kompleks v Laiyuanu, ki je identičen olimpijskemu, le profil skakalnic je zamenjan. Zgradili so tudi mladinski center na meji s Kazahstanom, ki pa še ni homologiran. Poleg tega imajo še dva starejša centra. So pa razdalje med objekti ogromne. Prav tako imajo tudi vertikalen in poševen vetrovnik.
Bi pa rekel, da je infrastruktura v Sloveniji bolj kvalitetno zgrajena in dodelana, predvsem pa imamo več usposobljenega strokovnega kadra z znanjem. Tam je osnova postavljena, strokovnega znanja na področju aerodinamike pa se bodo morali še naučiti.
Kakšno je zaledje skakalcev?
Imajo kar nekaj skakalcev. Ko smo se pogovarjali o opravljanju osnovnih meritev za skakalce, ki jih opravlja Fis, smo ugotovili, da bi bilo treba izmeriti še vsaj 50 skakalcev. Bomo pa videli, ali se bo to zgodilo in ali bodo meritve tudi opravili.
Pred vami je kitajsko reprezentanco vodil že Jure Radelj. Ste se pred prevzemom kaj slišali z njim?
Slišala sva se, ampak o tej temi nisva dosti govorila, saj sva se pogovarjala o drugih stvareh.
Kako stresni so bili meseci po olimpijskih igrah, ko se je o vas kar veliko pisalo?
Po olimpijskih igrah sem rabil mesec ali dva, da sem prišel k sebi. Ko o sebi prebereš toliko stvari, ki so nepoštene, krivične ali celo lažnive, ni prijetno. Vendar sem te stvari pustil za sabo. Vsakomur lahko pogledam v oči in nimam slabe vesti. Vem, kaj sem naredil. Rezultatsko in profesionalno je bilo vse tako, kot mora biti. Stvar je zdaj zame zaključena. Sem pa potreboval nekaj časa, da sem zadihal. Zdaj sem si odpočil in je v redu.
Vendarle pa verjamem, da čutite zadoščenje, ker vam je Fince kljub prekinitvi sodelovanja po dolgih letih znova uspelo vrniti na skakalni zemljevid.
Da, po 12 letih so prišli na stopničke tako posamično kot na super ekipni tekmi, kjer je treba skočiti šestkrat, kar potrjuje, da to ni bilo naključje. Imeli smo dva tekmovalca, ki sta redno skakal okoli desetega mesta. Vpliv dela je viden in upam, da bodo uspešno nadaljevali.
Glede na to, kako uspešno ste dvignili raven finskih skakalcev, verjamem, da vam bo uspelo tudi na Kitajskem.
Pri ženskah imamo trenutno večje možnosti, pri fantih pa si ne delamo utvar, da bo šlo čez noč. Za Fince pa velja, da je bil to lep dosežek, saj smo na koncu sezone v pokalu narodov že skoraj ujeli Poljake po točkah. Če bi bila sezona daljša še kakšen teden ali dva, ni dvakrat za reči, da bi jih celo ujeli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!