Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Šport piše neobičajne in nepričakovane zgodbe. Za eno takšnih je na svetovnem prvenstvu v Planici poskrbel 46-letni smučarski tekač Tristan Monchablon iz karibske države Dominike. Čeprav se v kvalifikacijah prejšnji teden ni uspel uvrstiti na tekmo na 15 kilometrov, pa ima njegova zgodba zanimivo ozadje. Tudi slovensko.
Tristan Monchablon je na tekmi smučarskih tekačev na 15 kilometrov zasedel 147. mesto. Namesto v sredo, ko so se za kolajne borili najboljši, je svoje nastope v Planici končal že ob začetku prvenstva, ko se v kvalifikacijah ni uspel uvrstiti na glavno tekmo.
A ciljno črto na takrat s soncem obsijanem tekaškem stadionu je prečkal z nasmeškom na obrazu. Monchablon namreč šteje 46 let, prihaja pa iz Dominike. Ne veliko večje in bolj poznane Dominikanske republike, pač pa veliko manjšega otoka, ki je sicer prav tako del Karibov.
“To sta dve različni državi. Zelo ponosen sem na svojo zastavo. Na tem majhnem otoku živi le 70 tisoč ljudi, svetu je precej nepoznan. Prav zato sem tukaj, da postane bolj prepoznavna. Imamo veliko potenciala za turizem, čudovite in široke plaže, vulkane. Slovenija je podobna Dominiki – v svetu ni preveč poznana, upam, da zaradi tega prvenstva ne bo romanja turistov v vašo državo,” nam je dejal v smehu.
Prvič na smučeh, nato kar na prvenstvu
In zakaj nas je zgodba finančnega svetovalca pri mednarodnem podjetju pritegnila?
Najprej zato, ker je prve korake na tekaških smučeh storil šele lani. Drugič zato, ker je to storil prav v Planici, kjer je dobro leto dni pozneje že nastopil na svetovnem prvenstvu. In tretjič, ker nam je v pogovoru razkril, da je njegov trener Slovenec.
“Moje sanje so bile, da nekoč nastopim na olimpijskih igrah. Lani sem prišel v Planico, da se prvič preizkusim v smučarskem teku. Postal sem dober prijatelj s Slovencem, ki je moj trener. Pripravil me je na to prvenstvo, v naslednjih letih pa so cilj olimpijske igre leta 2026 v Italiji.” Ker po selitvi iz Pariza zadnje leto živi v Rimu, bi bile to zanj praktično domače igre.
Na tekmovanje pod petimi krogi v Cortino in Milano si prizadeva priti pod vodstvom Jureta Puša. Nekoč smučarskega tekača, danes pa vodjo trgovine in recepcije v Nordijskem centru v Planici, kjer sodeluje tudi v šoli teka. Poiskali smo ga in predstavil nam je svojo plat zgodbe.
Najprej ni razumel želja
“Tristan je drugače atlet, ki rekreativno teče na deset kilometrov in na srednje dolge razdalje. Njegov življenjski cilj je, da se uvrsti na olimpijske igre. Ker mu to v teku ni uspelo, se je odločil preizkusiti v teku na smučeh. Začel je povsem na začetku, sploh ni znal teči na smučeh. Raziskal je različne možnosti po Evropi in stopil v stik z nami.”
“Na začetku sploh nisem razumel, kaj bi rad. V elektronski pošti je napisal, da potrebuje ure učenja. V centru imamo šolo teka na smučeh, nekateri pridejo že pred zimo. Tudi on ima največ časa pred začetkom sezone, torej oktobra in novembra, za kar pa potrebuješ snežni tunel. Iskal je center s takšno možnostjo, slučajno se je odločil za planiškega. Odgovorili smo mu, da lahko pride, on pa si je vzel kar mesec dni in pol dopusta,” pravi Slovenec.
Na začetku mu ni bilo jasno, zakaj tako dolgo, a ko sta se vendarle sporazumela, so se med njima spletle prijateljske vezi. Čeprav sta v letu skupaj preživela le mesec ali dva, pa je bil napredek dovoljšen, da si je Monchablon zagotovil nastop na SP v Planici.
To je za Puša, ki skrbi predvsem za njegovo tehniko teka (kondicijo Monchablon vzdržuje v rekreativnem atletskem klubu), nov izziv, predvsem pa lepa življenjska izkušnja. “Prav zato sem se mu odločil pomagati. Tudi v prostem času se veliko slišiva, izmenjava mnenja, dam mu kakšen nasvet. Vrnil sem se v šport, ki sem ga nekoč treniral, zdaj pa še prvenstvo na domačih tleh. Super.”
In kako je sodelovati s športnikom, ki prihaja iz za smučarske razmere eksotične države? “Ker je živel v Franciji, je sneg videl že prej. Res pa še nikoli do lani ni stal na tekaških smučeh. Ne vem točno, ali Dominika sploh ima smučarsko zvezo, a on je še pred kontaktom z nami vse to uredil. Možno, da pri tamkajšnjemu olimpijskemu komiteju.”
Ker ima Monchablon že 46 let, odločitve o nadaljevanju športne poti še ni sprejel. “Po planiškem nastopu si bova vzela nekaj časa, da uredi zasebne in službene zadeve. Če se odloči nadaljevati, bom zraven. Prostora za napredek je veliko, v poštev pride tudi trening na rolkah. Dogajanje pod Poncami ga je tako navdušilo, da so olimpijske igre realna želja,” še dodaja Puš. In obenem priznava, da po nepričakovani izkušnji tudi sam razmišlja o trenerski poti. “A imam družino in obenem premalo znanja, tako da ta ni preveč realna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje