Polovico moške skakalne ekipe, ki je v Pekingu na moštveni prezkušnji Sloveniji prinesla že sedmo odličje na teh igrah, je sestavljala družina Prevc. Natančneje brata Peter in Cene. Za prvega je to skupno že četrta kolajna z iger, Cene pa se veseli prve. Po srebrnem ponedeljku smo se pogovarjali z njuno teto Ano Prevc Megušar.
“Imela sem res veliko treme, še vedno me boli trebuh,” sproščen telefonski pogovor začne Ana Prevc Megušar, teta najbolj trofejne skakalne bratske naveze pri nas. Najstarejši od nečakov Peter Prevc se v Pekingu po zlati veseli še srebrne kolajne, s čimer je skupno številko olimpijskih odličij dvignil že na štiri. Poleg Timija Zajca in Lovra Kosa pa je danes srebrno moštvo sestavljal še Petrov mlajši brat Cene, zanj je to prva kolajna z velikih tekmovanj v članski karieri.
Kamen se je odvalil, teže ni več
“Izredno sem vesela in srečna za vse. Bila je zanimiva tekma, malce mi je žal, da jim jo je zagodel veter in jim odnesel zlato kolajno. Ampak zame je to srebro svetlo kot zlato,” se majhne razlike do najvišje stopničke (8,3 točke) dotakne Prevc Megušarjeva.
Večkrat poudari, da ji je, pa čeprav ni najbližja sorodnica, vselej težko spremljati tekme, na kateri nastopajo bratje Prevc: “Navijam za vse skakalce, ampak za Prevce zaradi sorodstvenih vezi še malo bolj čustveno. Bolj kot je pomembna tekma, bolj me je strah in bolj me skrbi zanje. Od Petrovega padca v Oberstdorfu naprej me skrbi, kaj, če bo kdo padel. Zdaj sem se bala predvsem za Ceneta, ali mu bo uspelo in bo zdržal pritisk.” Čeprav je njihova teta in ne mama, pa je vse tekme v Pekingu spremljala s kamnom ob srcu. “Zdaj je vsa ta teža padla dol.”
Cenetu je bilo iskreno zelo težko
Da bo slovenska letalska eksadrilija iz Kitajske zagotovo prinesla kakšno medaljo, je bila prepričana že pred njihovim odhodom tja. Verjetno pa je pomagal tudi ritual, ki ga imata z mamo pred vsako skakalno tekmo. “Pred hišo imamo družinsko znamenje in vedno pred tekmami prižgeva svečo za njih. Stvari gredo potem v pravo smer.”
Dotakneva se tudi dejstva, da Cene na posamični preizkušnji na srednji napravi ni skakal, za današnje mesto v ekipi pa je šele včeraj v internih kvalifikacijah premagal Anžeta Laniška. “Bilo mi je žal, da Cene ni skakal na posamični tekmi na srednji skakalnici, a mi je bilo težko tudi danes, ko Laniška ni bilo zraven. Res so vsi zelo dobri. Cene se je iskreno ‘sekiral’. Že po naravi je zelo dobrosrčen, če bi bilo le možno, bi vsakemu naredil nekaj dobrega. Vsem privošči. Včeraj je bil obenem res vesel, zraven pa kar malce zagrenjen,” nam opiše čustva srednjega od bratov, ki jih je lahko razbrala iz njegovih izjav za medije.
Peter nas je razvadil, pričakujemo preveč
Sicer pa ni veliko manjkalo, pa bi se Peter iz Pekinga vrnil s kar tremi kolajnami. Na posamični tekmi na srednji skakalnici mu je do tretjega mesta in brona zmanjkalo le pol točke: “Takrat mi je bilo res hudo. Bili smo v plezališču, spremljala sem na telefonu. Čustveno sem se ‘sekirala’ za Petra. Ko sem videla njegovo izjavo, mi je bilo jasno, da je bil res žalosten. On namreč težko pokaže čustva, takrat pa je imel solze v očeh. Rekla sem si: ‘Škoda, tako blizu, vprašanje, če bo še kdaj.’ Ampak se mu je na naslednjih tekmah vrnilo.”
Na vprašanje, če to pomeni dokončen preporod najboljšega smučarskega skakalca v zgodovini Sloveniji, njegova teta odgovori: “Nemogoče je pričakovati, da bo en skakalec deset let prevladoval. Mi, zunanji opazovalci s kavčev, smo verjetno preveč zahtevni. Uvrstil se je, recimo, med dvajseterico, pa so me ljudje spraševali, če s Petrom ne bo nič več. Pa ni bilo truda za tem nič manj. Dobra primerjava je Severin Freund, ki mu prav tako ne gre več tako dobro. Zahtevni smo, v tisti dominantni sezoni nas je razvadil. Dajmo mu pustiti, da skače, pa tudi če se ne uvrsti na tekmo ali v finale. Je že dovolj naredil za Slovenijo.”
Nemogoče ju je primerjati
Profesorica glasbe na škofjeloški gimnaziji nam poda vpogled, kako različna sta si oba brata, dobitnika današnje kolajne. “Onadva sta karakterno dve zgodbi. Peter je bolj zadržan, v pogovoru vedno razmisli, ne ‘blebeta’ in ne govori na pamet. Tehtno se pogovarja. Cene na drugi strani pa je bolj odprt, hitrejši v pogovoru in reakcijah. Je zelo dobrosrčen, dobro kuha, vedno je dobre volje. Če speče kakšen priboljšek, ga velikokrat prinese tudi nam, sosedom.”
A kot vemo, ima najbolj skakalna družina v Sloveniji v ozadju še dva aduta. Najmlajšega od bratov Domna že dobro poznamo, saj je pred leti že krojil svetovni vrh. Med dekleti pa vse bolj nase opozarja tudi najmlajša Nika.
“Oba sta trenutno malce v senci olimpijskih iger, čeprav odlično nastopata v celinskem pokalu, kjer sta zmagala na zadnjih tekmah. Privoščim pa vsem štirim, saj vem, koliko je odrekanj in skrbi. Tudi za starše. Sploh ko jim ne gre. Ko skakalcem kdo obrne hrbet, sta onadva tisto zatočišče, ki je na voljo v dobrem in slabem. In to je kar težko,” še doda Prevc Megušarjeva.
Finančna dostopnost ustvarja uspešnost
Glede na izjemne rezultate slovenskih skokov v zadnjih letih, sploh pa po eksploziji v Pekingu, je očitno, da celoten sistem deluje, že v otroških in mladinskih selekcijah. Tudi Anin sin, Petrov in Cenetov bratranec, je do četrtega letnika srednje šole vztrajal v skokih, zato ima najbolj ponosna teta v Sloveniji ta hip tudi o tem dobro argumentirano mnenje.
“Približno osem let sem imela dober, bližnji vpogled v sistem skokov pri nas. Ta je res dober. Dejstvo je, da ta šport ni drag, zato lahko v njem sodeluje vsak, ne glede na to, koliko denarja ima družina. Za razliko od alpskega smučanja, kjer težko vsaka družina finančno zmore podpirati otroke, je pri skokih drugače. Tukaj lahko pristopi res vsak, zato je že v startu res velik bazen otrok. Iz njega nato poberejo tiste, ki imajo v sebi tudi naravne talente. Ne zgolj skakalne, ampak tudi osebnostne. Kot so skromnost, ponižnost, vztrajnost …”
Glede na pet olimpijskih kolajn, ki jih imajo Prevčevi po novem zapisanih ob svojih imenih, družini iz Dolenje vasi teh vrednot res ne manjka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje