Slalom: nekoč slovenski smučarski kralj, danes v kritičnem stanju

Štefan Hadalin. Foto: Guliverimage

Disciplina, ki je slovenskemu alpskemu smučanju v bogati zgodovini prinesla 2 mala kristalna globusa, 20 zmag v svetovnem pokalu, 2 odličji na svetovnem prvenstvu in olimpijski bron, že dobro leto ne premore dobitnika točk svetovnega pokala. Tudi pogled v prihodnost slaloma, nekdaj kraljeve slovenske discipline in torišča evforije, ni pretirano obetaven.

Goran Dragić je v hipu razprodal Stožice

Košarka

15. Feb 2024 6

Košarka

15. Feb 2024 6

Slovenski amater, ki želi poleteti na planiški velikanki

Smučarski skoki

15. Feb 2024 1

Smučarski skoki

15. Feb 2024 1

Na dosedanjih sedmih slalomih svetovnega pokala v sezoni 2023/24 so do točk prišli smučarji iz kar šestnajstih držav, iz velike večine le-teh vsaj po dva. Skupno kar 53 smučarjev. V tej druščini boste zaman iskali slovenskega predstavnika. Z nedavno upokojitvijo Štefana Hadalina pa je slovensko smučanje ostalo še brez tekmovalca, ki se je bil kot zadnji sposoben uvrščati med deseterico. Od tega so sicer minila že štiri leta (7. mesto v Maddoni di Campiglio). Tudi od zanj in za slovensko smučanje zadnjih točk je minilo že več kot leto (27. mesto v Wengnu, 15. 1. 2023).

V veliki slalomski krizi bi šel tako lahko po kostanj v žerjavico olimpijski veleslalomski podprvak Žan Kranjec, ki si je z več kot 500 točkami na lestvici WCSL zagotovil pravico do nastopa za najboljšo trideseterico tudi v svoji drugi disciplini. A čeprav je 31-letni Bukovčan že dokazal, da mu tudi slalomska odzivnost ni tuja, pa je jasno, da je izrazito veleslalomsko usmerjen, česar v zadnjih letih kariere zagotovo ne bo spreminjal.

Breme prvega slovenskega slalomista tako pada na ramena Tijana Marovta, ki je doslej vknjižil 23 štartov v svetovnem pokalu, a do točk še ni prišel. Pod več izstopajočih dosežkov se je Konjičan, ki bi bil brez družinskega finančnega zaledja pred leti reprezentančno zagotovo že odpisan, podpisal v evropskem pokalu, po trenerskih zagotovilih pa zavidljivo hitrost kaže tudi na treningih. A čeprav ga pri 25 letih še zdaleč ne moremo več označevati za mladeniča na začetku poti, pa je ob nastali velikanski kakovostni in generacijski vrzeli zanesljivo tekmovalec, na katerega bo strokovno vodstvo stavilo tudi v prihodnje.

Slalomska kriza je ob evidentni padajoči smukaški krivulji, vse ožji bazi smučarjev in dejstvu, da z veleslalomsko vrhunskostjo celotno moško smučarsko čast rešuje le Kranjec, ki se znova bori za odličje svetovnega pokala, letos še bolj na očeh javnosti. Predvsem pa gre za panogo, ki je slovenskemu smučanju v zgodovini prinesla daleč največ uspeha, obenem pa so jo, v kar dveh obdobjih, zaznamovale tudi številčno zelo velike ekipe.

Toda … Minilo je že 22 let od zadnjih slovenskih slalomskih stopničk na moških tekmah svetovnega pokala. Z drugim mestom v Wengnu jih je 13. 1. 2002 vknjižil Mitja Kunc. Danes 52-letni Črnjan je sicer tudi zadnji slovenski slalomski zmagovalec. Od njegovega zmagoslavja v Jongpjongu pa bo ob koncu meseca minilo že 24 let. To je bilo tudi obdobje, ko je imela slovenska reprezentanca na tekmah svetovnega pokala po osem smučarjev, na zgodovinski tekmi leta 2001 v Schladmingu pa so se prav vsi uvrstili v finale.

Največji uspehi slovenskega slaloma

2 mala globusa

Rok Petrovič (1986) in Bojan Križaj (1987)

9 kolajn v svetovnem pokalu

2-x zlato (Rok Petrovič in Bojan Križaj), 3-x srebro (Bojan Križaj 2-x, Jure Košir), 4-x bron (Jure Košir 2-x, Bojan Križaj, Matjaž Vrhovnik)

20 zmag v svetovnem pokalu

Bojan Križaj (8), Rok Petrovič (5), Jure Košir (3), Grega Benedik, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik in Mitja Kunc (1).

2 kolajni na svetovnem prvenstvu

Bojan Križaj (2. – 1982), Mitja Kunc (3. – 2001)

1 olimpijska kolajna

Jure Košir (3. – 1994)

Pogled na lestvico FIS, kjer je poleg Marovta, med najboljšo tristoterico le še reprezentančno že davno odpisani Klemen Kosi, ki povsem samoplačniško nastopa na tekmah nižje ravni, je prav tako skrb vzbujajoč. Ker tudi v bližnjem zaledju ni obetavnega slalomista, se vse bolj zdi, da bodo morali v reprezentanci ob krpanju vrzeli čakati vse do morebitnega preboja 17-letnega Mihe Oserbana.

Slovenski moški slalom se ni prvič znašel na tako nizki točki, je pa dejstvo, da je v predhodnih primerih pogled v mlajše kategorije vzbujal precej več optimizma. Izkušeni trener Klemen Bergant, sicer šef tehnične ekipe svetovnega pokala, brez lažnega olepševanja položaja opozarja, da gre za kompleksno težavo širše narave, ki ne obeta kratkoročnih rešitev, predvsem pa ni vezana le na slalom.

”Če za alpsko smučanje v Sloveniji ne bo finančno vzdržnega okolja, za otroke in starše, potem se položaj ne bo nikoli povsem popravil. V naš šport namreč težko prejemamo prave športne talente. Iz slabega materiala pač ni mogoče narediti zlata. Potrebujemo torej pravo okolje, začenši s poligoni. Dokler tega ne bo, bomo na vsake toliko časa dočakali smučarja, ki malce odskoči in je v svoji generaciji konkurenčen najboljšim na svetu. Takšen je Oserban,” pravi Bergant in dodaja: ”V smučarskem svetu vsi trenirajo 100-odstotno in v najboljših pogojih. Razlika nastane pri človeškem faktorju, torej v kakovosti posameznika, ki naredi zadnji preskok.”

Zadnji slovenski dobitniki slalomskih točk

Štefan Hadalin (2017-2023): 473 točk

Žan Kranjec (2017-2022): 93 točk

Matic Skube (2010-2016): 75 točk

Miha Kürner (2015): 2 točki

Mitja Valenčič (1998-2014): 965 točk