Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Če so tribune v prvih dneh svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju bolj kot ne samevale, se je obisk navijačev v prvem koncu tedna vendarle nekoliko izboljšal. Kljub temu ne dosega pričakovanj, kar priznavajo tudi organizatorji. Kje se skrivajo razlogi, kaj bi lahko bilo drugače in kakšne bodo posledice, v intervjuju za Sportklub pojasnjuje generalni sekretar organizacijskega odbora Tomaž Šušteršič.
Da nordijsko svetovno prvenstvo, ki ga te dni gosti Planica, ne izpolnjuje pričakovanj organizatorjev glede obiska navijačev (pa čeprav so se številke gledalcev ob koncu tedna popravile), smo na naši spletni strani že pisali.
Tribune so v prvih dneh bolj kot ne samevale, malo pa je bilo tudi obiskovalcev na stojiščih. Številke se sicer povečujejo, tako je najbolj obiskani dan (soboto) dolino pod Poncami obiskalo 7200 posameznikov, skupno v petih dneh prvenstva pa 27.300. A v to so poleg navijačev všteti še ostali obiskovalci (novinarji, tehniki, prostovoljci …).
Glavna težava obiska pod pričakovanji so zagotovo za slovenske razmere visoke cene vstopnic, katerih cena se giblje do 64 evrov. Pretirano niso pomagale niti popoldanske vstopnice (od 15. ure naprej) po enotni ceni 33 evrov. Zasoljene so tudi cene hrane in pijače na prizorišču.
Z vprašanji, kaj vse je privedlo to tega, na koga so pri cenovni strategiji ciljali, s kakšnimi ovirami so se pri tem soočali in kakšne bodo posledice, če osnovni cilj 100.000 obiskovalcev ne bo izpolnjen, smo soočili generalnega sekretarja organizacijskega komiteja Planica Tomaža Šušteršiča.
“Tudi sam bi bil zagotovo bolj vesel, če bi bile tribune bolj polne. Morda nam organizatorjem to nastavlja tudi zrcalo, da je slovenski navijač zahteven navijač, da si želi zmag domačih športnikov. Vse polemike okoli cene vstopnic ne kažejo pravega stanja,” je prepričan Šušteršič.
Gospod Šušteršič, zaenkrat je pogled na tribune v Planici precej žalosten.
Zgodil se nam je nesrečen splet okoliščin. Po nekaj sanjskih letih Planice se je pripetil covid-19 in vojna v Ukrajini. Pogrešamo predvsem navijače iz Nemčije, Avstrije in tudi Poljske, ki bi morali priti v večjem številu.
Za Poljake vemo, da so zelo obremenjeni. Po nekateri statistiki vsaka druga poljska družina gosti še eno ukrajinsko, kar predstavlja veliko obremenitev za družinski proračun. Za nameček so Nemci gostili svetovno prvenstvo v biatlonu, ki je zelo blizu nordijskim športom in se je del navijačev prekrižal.
Žal moramo ugotoviti, da nam na roke ni šlo niti svetovno prvenstvo v nogometu, ki je zarezalo v zimsko sezono. Tu lahko spet govorimo o Nemčiji, ki je pomemben deležnik v nogometnem svetu. Ko nato pride še advent, se naše misli preusmerijo drugam, tudi v nakupe božično-novoletnih daril. Prodaja naših vstopnic je zato ponoven zagon dobila šele v januarju.
Mar ni ciljna publika, ki bi jo morali nagovarjati, slovenska?
Eden od pomembnih ciljev je bil, da pritegnemo čim več tujcev. Razmerje domači – tuji gosti, ki velja v primeru klasične Planice, ali pa tudi pokala Vitranc in v zadnjih letih Zlate lisice, znaša 85:15 v korist domače publike. S temi dogodki sicer dobivamo želene navijače zaradi domače reprezentance, a domači navijač odločitve sprejema glede na dnevno situacijo.
Če pada sneg ali dež ali pa uspehi slovenskih športnikov niso najboljši, se v Planico ne bo pripeljal. Ta vpliv smo želeli prav s prvenstvom nekoliko izničiti, saj smo vedeli, da bodo na smučarsko-tekaškem stadionu prevladovali tujci, na skakalnem pa domačini.
Zdaj, ko tujci niso prišli, bi moral biti slovenski gost še toliko bolj pomemben.
Tujci, ki so tukaj, bodo zanesljivo imeli lepo izkušnjo. Če se jih vsaj nekaj vrne, oziroma ponese glas o Sloveniji v svoje sredine na primeren način, si tudi od njih lahko v naslednjih letih obetamo obisk.
A obisk je slab sedaj.
Z nekaj akcijami, tudi popoldanskimi vstopnicami, smo želeli omogočiti, da domači navijač obišče prvenstvo tudi po službi in si za ceno 33 evrov ogleda dve tekmi. To se nam je zdela zelo korektna ponudba.
Tu je še družinska vstopnica, ko za ceno dveh v Planico pridejo štiri osebe. Nenazadnje smo tudi članom slo-ski kluba, ki ima množično članstvo, ponudili, da si za sprejemljivejšo ceno vsakodnevno ogledajo tekmo. Izgovorov, da bi bila vstopnica predraga, zdaj ni več. Žal pa se je okoli prvenstva ustvarila negativna klima.
Zakaj?
Tega si še ne znamo razložiti. Zanesljivo je tu nekaj medijskih hiš, ki prvenstva niso vzele za svojega. A vseeno razlogov tu ne bi iskal. Slovenci enostavno nismo tako zvesti navijači smučarskega teka in nordijske kombinacije kot smučarskih skokov.
Prav tako Slovenci dolgo časa niso doumeli, da je svetovno prvenstvo enkratni dogodek, vrhunec sezone, nekaj posebnega oziroma dogodek generacije. Ne samo za športnike, ki imajo priložnost nastopati na domačem prizorišču, temveč tudi za gledalce. Vprašanje, kdaj bo spet takšna priložnost. Morda čez 20, 25 let.
Poleg tega nas po zaključku prvenstva 5. marca do poletov v Planici ločijo le še trije tedni. Ta dogodek slovenska javnost zagotovo veliko bolj pričakuje. Stvari so se nekoliko nesrečno poklopile.
Mar ne bi ob zavedanju, da svetvno prvenstvo Slovencem ni tako zanimivo kot smučarski poleti, morali že veliko prej oblikovati cenovno politiko vstopnic?
Cena za stojišče na eni tekmi smučarskih poletov znaša 35 evrov. Na prvenstvu si za 33 evrov lahko ogledate dve. Če bi motiv obstajal, ne bi smelo biti razlikovanja, ali je to dovolj ali premalo. Dokler prvenstva zares ni konec, ne želim vleči zaključkov, oziroma delati obračuna.
Na prvenstvu moramo pripraviti dve prizorišči in če si za ceno 64 evrov, ki je bila najbolj izpostavljena, lahko ogledaš štiri tekme … To pomeni 64 evrov minus DDV, minus provizija za prodajo vstopnic in priprava obeh prizorišč ter vsi prevozi, ki so vključeni v to ceno. Organizatorjem na koncu ostane zelo malo. Poleg tega je bila cena vstopnice za kvalifikacijski dan 15 evrov, a ni bil odziv nič boljši.
Vendarle gre le za kvalifikacije in ne tekmo, kjer se sprejemajo končne odločitve.
Razumem, a četrtkove kvalifikacije na poletih v Planici privabijo tudi do 10.000 ljudi.
Vendar pa so smučarski poleti spektakel.
Se strinjam, a ko govorimo o rangu tekmovanja, so poleti del svetovnega pokala, sedaj pa gostimo svetovno prvenstvo, ki se zgodi na vsaki dve leti in ni stalnica. Nerad primerjam ta dogodek z olimpijskimi igrami, a pri teh se nihče ne vpraša, če vstopnica stane 100 evrov in več. Tudi svetovno prvenstvo bi moralo zaradi pomembnosti in ravni tekmovanja dosegati višjo ceno kot klasično tekmovanje v svetovnem pokalu.
Vseeno o tem, ali je cena vstopnic sprejemljiva, na koncu ne presojate vi, temveč trg. Sporočilo domače javnosti je jasno – cena vstopnic se ji zdi previsoka.
Vprašam se, ali je trg tako odreagiral zaradi cen ali pa ga enostavno bolj zanimajo poleti. Če vidim, da je tekaški stadion poln tujcev, ki so morali za letalsko karto plačati 500 evrov in več, da so prišli v Slovenijo, ob tem pa kupiti še vstopnico in si zagotoviti namestitev, to pomeni, da vendarle obstaja masa ljudi, ki razume pomen prvenstva.
Morda v Sloveniji nismo naredili preboja, ker nam smučarski tek in nordijska kombinacija ne pomenita toliko. To se mi vedno bolj dozdeva. Prav zato smo se osredotočili na srednjeevropski in skandinavski trg, saj smo vedeli, da nam bo pri teh dveh športih primanjkovalo gledalcev.
Ko smo se pogovarjali z vami pred prvenstvom, ste omenjali med 100.000 in 120.000 obiskovalcev, da tekmovanje ne konča v rdečih številkah. Zdaj smo pri številkah, ki kažejo, da cilj niti približno ne bo izpolnjen.
Tega ne vemo, smo šele v četrtem dnevu prvenstva (pogovarjali smo se v nedeljo, op. p.). Zaenkrat smo pri številki prek 20.000 gledalcev. Zavedati se morate tudi dimenzije prizorišča. 2000, 3000 obiskovalcev se na njem hitro porazgubi. Nekaj obiskovalcev se zadržuje na Areni zabave, nekaj na prizorišču, kjer poteka nordijska kombinacija, spet drugi so na smučarskih skokih.
So ljudje, ki pridejo samo na smučarske teke in nas sredi dneva zapustijo ter gredo v Kranjsko Goro. Tudi tu je treba iskati navidezno nezapolnjenost prizorišča. Računam, da bomo imeli z današnjim dnem skupno dobrih 25.000 obiskovalcev. Verjetno bomo težko dosegli številko 100.000, a če bi Slovenija v soboto osvojila kolajno, bi bilo spet vprašanje, kaj bi se zgodilo.
Kakšne bodo posledice, če ne boste dosegli pričakovanega obiska?
Najprej bomo morali pogledati tudi gostinske dejavnosti in druge vire naših prihodkov. A z nekaterimi segmenti, kot je prodaja uradnih artiklov, smo zadovoljni. Tudi koncesionar, ki izvaja prodajo, je bil presenečen nad zaslužkom, saj je bil tudi njegov občutek, da je prizorišče relativno prazno. Veliko stvari smo tudi že zreducirali.
Katere?
Spremljevalni program. Velika imena ostajajo, a smo ‘porezali’ predskupine in skrajšali program dogajanja. Ker ni toliko gledalcev, ne potrebujemo tako številčne varnostne službe, tako velike flote vozil, tudi število vlakov, ki smo jih zakupili v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, smo zmanjšali.
Bo v primeru izgube ogrožen proračun reprezentanc za prihodnjo sezono?
Del predujmov smo reprezentancam že dali. Morda nisem najbolj poklican, da bi to komentiral, a proračune si reprezentance pod okriljem Smučarske zveze Slovenije polnijo tudi iz drugih virov. To, kar si obetajo od prvenstva, še ni del njihovih proračunov. To bo nek nadstandard, ki bo napolnil njihove proračune.
Namenimo še nekaj besed gostinski ponudbi in cenam, ki so v slovenski javnosti dvignile ogromno prahu. Voda 3,5 evra, deciliter vina ravno toliko, pivo pet evrov …
Vam lahko vrnem protivprašanje? Kdaj ste bili nazadnje na koncertu ali prireditvi v Stožicah?
Razumem, na kaj napeljujete, vendar pa je Ljubljana ekonomsko najmočnejša regija v Sloveniji. Kdaj ste morda nazadnje spili pivo ali kavo v Ilirski Bistrici? Gostje niso le Ljubljančani.
Vem, kaj mi želite povedati. A Kranjska Gora in tudi Bled predstavljata nadstandard. Tudi to prvenstvo je nadstandard. Ko nekdo operira iz fiksnega gostinskega obrata, je ta strošek porazdeljen na deset let. V Planici je treba postaviti kapacitete, stroške logistike pa vključiti tudi v prodajne cene.
Če na koncertu v Stožicah, kjer gre za fiksni objekt, pivo stane pet evrov, je to logiko treba prenesti tudi sem. Prenos transportne logistike iz Ljubljane v Kranjsko Goro oziroma Planico je še toliko bolj zahteven. To se na koncu odraža tudi na ceni.
Moram pa kot organizator poudariti, da glede gostinske ponudbe nismo imeli tolikšnega vpliva na cene, saj smo pravice oddali.
Na koncu kljub temu odgovornost nosi organizator.
Tu se strinjam, vedno je krivda na organizatorju, a težko krojimo prodajno politiko. Nenazadnje imamo ponudnike, ki prihajajo iz okolice. Če kdo pozna tukajšnje potrošniške navade, so to oni in tu jim gre zaupati.
So imeli previsoke apetite tudi ponudniki nastanitev?
Ena od slabosti, ki smo jo kot organizatorji utrpeli, so redke redne letalske povezave v zimskem času, predvsem iz Skandinavije, kjer so se morali zanesti na čarterske polete. Zanesljivo nam na roke niso šli niti ponudniki nastanitev, ki so se pokazali s cenami, kakršnimi so se.
Kar sta izkoristila sosednja Trbiž in Beljak.
Ta čas bi bilo v Beljaku pol hotelov zaprtih, njim je to prvenstvo padlo v naročje. A nimamo težav s tem, da sta Trbiž in Beljak polna, sta le bili partnerski mesti pri pridobivanju kandidature za SP. Na nek način smo jim morali zaradi tega celo zagotoviti določeno kvoto nastanitvenih kapacitet.
Je prvenstvo v Planici dobra šola za prihodnost?
Iz vsake tako velike stvari se je treba nekaj naučiti. Zapuščina tega mora biti tudi na novo osvojeno organizacijsko znanje. Nikoli nisem dvomil, da znamo s tekmovalnimi odbori vrhunsko pripraviti športni in spremljevalni del dogodka. Logistika je v tem primeru bistveno bolj zahtevna. To nam bo prav prišlo pri načrtovanju naslednjih tekmovanj v Planici kot tudi pokalov Vitranc in ostalih dogodkov, ki se bodo nekoč odvijale v dolini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje