Zakulisje prvenstva v Planici: kakšne so cene vstopnic

Foto: Denis Sadiković

Do začetka enega največjih, če ne največjega športnega dogodka v zgodovini Slovenije je ostal točno mesec dni. 21. februarja ob 20.23 se bo s slavnostno otvoritvijo v Kranjski Gori začelo planiško svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Ob tej priložnosti smo preverili, kako velike so razsežnosti takšnega projekta.

Le še 31 dni in v Zgornjesavski dolini se bo začel dogodek, ki ga celotna Slovenija že nestrpno pričakuje. Praktično že od leta 2011, ko so se vodilni možje prvič podali v boj s kandidaturo, še bolj pa od 17. maja 2018, ko je Planica na kongresu Mednarodne smučarske zveze (Fis) v četrtem poskusu po zmagi nad norveškim Trondheimom končno pridobila tako želeno gostiteljstvo nordijskega prvenstva. Ta bo na sporedu od 22. februarja do 5. marca.

CELOTEN SPORED SVETOVNEGA PRVENSTVA V PLANICI

Odločal bo obisk

Zdaj v dolini Tamarja pripravljajo še zadnje podrobnosti, v zadnjem tednu je prizorišča pobelil še sneg, ki skrbi za pravo zimsko kuliso. Nič kaj vesel pa ni pogled na stroške, ki jih projekt prinaša, tudi organizatorji prvenstva so se namreč znašli v krogu podražitev storitev in energentov.

“Dobavitelji prireditvene infrastrukture in transportnih storitev nas ne ‘hranijo’. Cene, s katerimi se soočamo na trgu, so šle res v nebo. Poskušamo biti čim bolj racionalni, kar smo bili že ves čas. Sprejeli smo odločitve, da najdemo dodatne notranje rezerve in zato se proračun ne sme več povečevati. Iščemo tudi vire na dohodkovni strani, kajti v tem trenutku še nismo ’na varnem’ glede financ. Seveda še nimamo prodajnih številk, sploh pri prodajah vstopnic in VIP klubov,” o razpoložljivih sredstvih pravi generalni sekretar organizacijskega komiteja Tomaž Šušteršič.

Manjko finančnih sredstev prinaša tudi dejstvo, da so bile pravice za prenose prvenstva že leta 2018 s strani Fis prodane mednarodni marketinški in medijski agenciji s fiksnim zneskom, ki se ni spreminjal ne glede na inflacijo in podražitve.

Najdražja je začasna infrastruktura

Razlogi so podražitve so jasni – najprej pandemija koronavirusa, ki je onemogočala promoviranje dogodka na prejšnjem prvenstvu v Oberstdorfu, nato še vojna v Ukrajini, ki je dvignila cene vsega. “Izkušnje prejšnjih organizatorjev kažejo, da se ljudje, ki ne prihajajo iz oddaljenih krajev, v zadnjem trenutku odločajo za obisk prvenstev. To je tisti del finančne plati, ki nam v trenutku najmanj ‘da spati’. Nismo še na varni strani, da bi lahko govorili v presežkih,” dodaja Šušteršič, a verjame, da lahko z dobrim obiskom gledalcev to premostijo.

Zaradi umestitve nordijskega centra globoko v osrčje doline Tamar je v njem stalne infrastrukture zelo malo, to pa je tudi del, ki v proračunu porabi največ sredstev. Ureditev tribun na dveh prizoriščih – skakalnem in tekaškem, vstopna točka na začetku doline, nordijski park v Kranjski Gori, informacijsko-logistično središče, ki bo ob novem krožišču v Podkorenu, dvonadstropni šotor kot medijsko središče … vse to so zadeve, ki veliko stanejo.

Rastoča tribuna na tekaškem stadionu. Foto: Denis Sadiković

Končna številka v proračunu tako znaša 17 milijonov evrov, čez katero organizatorji ne želijo in po besedah Šušteršiča ne smejo iti.

Cilj ostaja nespremenjen

Pomemben variabilni faktor pri izkupičku bo delež prodanih vstopnic. Pri tem se organizatorji držijo že dolgo zastavljene prodajne strategije.

“Prodajna strategija je bila zelo jasna in ji sledimo. Na začetku smo prodajali večdnevne vstopnice, s čimer smo želeli navdušiti tuje goste, ki bodo v Kranjski Gori in okoliških krajih ostali več dni. Tudi sosednja Beljak in Trbiž sta bila del našega kandidacijskega postopka. V poznejši fazi so bile predstavljene dnevne vstopnice, katerih prodaja je še vedno v teku. Pozivam vse, ki si želijo ogledati ta zgodovinski dogodek v Planici, da si čimprej priskrbijo vstopnice. Naš cilj – prodati 120 tisoč vstopnic – še vedno ostaja.”

Ker pa so površine na tekaškem in skakalnem stadionu manjše kot ob letalnici bratov Gorišek, bodo v organizacijskem komiteju zadovoljni že z obiskom okoli 100 tisoč ljudi. Na prvenstvu bo na sporedu 11 tekmovalnih dni (ponedeljek, 27. februar, bo prost dan), kar pomeni nekaj manj kot deset tisoč navijačev dnevno.

Primerljivi s podobnimi dogodki

Cene dnevnih vstopnic se gibajo od 15 (uvodni dan) pa vse do 64 evrov (ob koncih tedna) za posameznika. Na spletu in družbenih omrežjih je mogoče zaslediti negativne komentarje, da so takšne številke previsoke. Šušteršič odgovarja:

“Ko smo pripravljali prodajno strategijo in cenovno politiko tega prvenstva, smo se ozrli na pretekla prvenstva. Gledali smo tudi primerljive dogodke, ki se bodo v tej zimi zgodili pred Planico – svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Meribelu in Courchevelu, svetovno prvenstvo v biatlonu v Oberhofu – in s katerimi nagovarjamo podoben trg. Pri tem nič ne odstopamo, če pa že, s cenami odstopamo navzdol.”

Planica ima svoja pravila

Ob tem prvi mož organizacijskega komiteja pojasnjuje še specifičnost planiške doline: “Ko se primerjamo s prejšnjimi nordijskimi prvenstvi: v Oberstdorfu, kjer gledalcev ni bilo, in v Seefeldu, pa ugotovimo, da so bila prizorišča razpršena. Lahko so prodajali ločene vstopnice za skoke in tek, v Planici pa tega ne moremo storiti. Zato je v veljavi dnevna vstopnica, saj ne moremo gledalcev s smučarskega teka ‘spoditi’ domov in šele nato na skakalni stadion pripeljati novih navijačev.”

Šušteršič še dodaja, da so agenti iz Srednje Evrope in Skandinavije, ki so kot prvi lahko kupili vstopnice, ugotovili, da je cenovna politika povsem primerna in ustrezna, in da cene vstopnic niso nič pretirane. Ob zavedanju, da je slovenski trg šibkejši kot nemški ali skandinavski, pa so organizatorji s številnimi partnerji prvenstva pripravili še popuste za šolarje in akcijske ponudbe.

“Tu je še vstopnica prvenstva, ki že sama po sebi ponuja velik popust. A verjetno nima veliko ljudi 11 dni časa za ogled celotnega šampionata. Uvedli pa smo tudi prenosljivo vstopnico, ki jo lahko znotraj druščine, kluba ali organizacije koristi več oseb,” še pravi Šušteršič.

Prostovoljci, tekmovalci, mediji …

Pomembno srce takšne prireditve predstavljajo tudi prostovoljci. Približno 600 sodelavcem organizacijskega komiteja ob finalu svetovnega pokala so s pomočjo spletnega portala dodali še enkrat toliko ljudi, ob čemer se Šušteršič pohvali, da so mesta zapolnili še hitreje od pričakovanj, prostovoljci in prostovoljke pa prihajajo iz več kot 22 različnih držav. “Nekaj smo jih morali zaradi njihove časovne razpoložljivosti, zagotovitve prenočišča … celo zavrniti. Sprejeti pa zdaj so že prerazporejeni po področjih in zadolžitvah.”

Enako racionalni so morali biti organizatorji tudi pri potrjevanju medijskih akreditacij. Prvenstvo bo v živo spremljalo več kot 500 pišočih novinarjev, zraven bo vsaj 16 televizijskih in radijskih hiš. Po Šušteršičevih besedah bo medijski odtis prvenstva dosegel pol milijarde Zemljanov na vseh kontinentih.

Največji delež ‘obiskovalcev’ pod Poncami pa bodo čez mesec dni jasno predstavljali športniki in njihove spremljevalne ekipe. Čeprav se rok za imenske prijave izteče konec januarja, pa je na seznamu zaenkrat okoli 1700 športnikov, športnic in spremljevalnega osebja.

Številke, ki pričajo, da je pred nami res eden največjih športnih vrhuncev v zgodovini Slovenije.