Ptujčan Kristjan Čeh je Sloveniji z metom diska, vrednim rekordom največjega atletskega tekmovanja, prinesel drugo zlato s svetovnih prvenstev in prvo medaljo po dolgih enajstih letih čakanja. Star je šele 23 let in na začetkih svojega atletskega popotovanja. Zdi se, da lahko postane najboljši slovenski atlet vseh časov. Sanja tudi svetovni rekord.
“Po drugem metu, ki je bil prek 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 metrov, sem si pa potem želel še več. Ampak ni šlo. Je pa to moja prva članska medalja, in to zlata,” so bile besede Kristjana Čeha po metu, dolgem 71,13 metra, ki mu je prinesel naziv svetovnega prvaka.
206 centimetrov visoki orjak z razponom rok, daljšim od dveh metrov, pred prvenstvom, na katerega je po sijajni sezoni prišel kot favorit, medalje javno ni želel glasno napovedovati, a pravi, da je verjel v rekord svetovnih prvenstev, ki seveda skorajda zagotovo prinaša prepričljivo zmago. Izjava, ki pove veliko o njegovi samozavesti, a hkrati osredotočenosti na velik cilj.
Jasno, da je po sezoni, v kateri je poskrbel za deseti najdaljši met v zgodovini diska (71,27 metra), zmagal na vseh štirih mitingih diamantne lige in v šestih medsebojnih obračunih petkrat premagal olimpijskega in svetovnega prvaka, Šveda Daniela Stahla, ciljal na kolajno. Če ne kar na svetovni naslov.
Toda še preden je skočil, je želel reči hop in na najpomembnejšo tekmo sezone prišel stoodstotno pripravljen za največje dosežke. Plodove dela s športno psihologinjo Tanjo Kajtno, s katero je začel sodelovati pred tremi leti, bi najverjetneje obral že lani na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je končal na petem mestu, kar je vrhunski rezultat, a še vedno ne tisto, česar si je želel. To je nenazadnje dal vedeti tudi pred letošnjim finalom. “Petega mesta res nočem ob svojem imenu,” je dejal atlet, ki je pred tem na nekaterih največjih tekmovanjih mlajših selekcij večkrat pogorel.
Sloviti Estonec ga je primerjal z Michaelom Jordanom
Za pričakovanji je na lanskoletnih olimpijskih igrah zaostal predvsem zaradi razhoda s trenerjem Gorazdom Rajherjem. Spor in pranje umazanega perila v javnosti sta slovenskega rekorderja zagotovo zmotila. V Tokiu je nastopal celo brez trenerja. Če bi bilo drugače, bi verjetno stal na stopničkah.
Kamen spotike razhoda z nekdanjim dolgoletnim trenerjem je bilo njegovo dekle, estonska atletinja Anna Maria Orel, s katero se je Čeh medtem zbližal. Prav v Estoniji, kjer je del časa priprav na novo sezono živel, je tudi našel novega trenerja. Legendarnega nekdanjega metalca diska Gerda Kanterja, ki ima v rokah še vedno tretji najdaljši met v zgodovini diska (73,38).
“Je bolj nadarjen od mene in me zagotovo lahko preseže. To je najin cilj. Velik izziv zame je, da lahko sodelujem z njim. On je vaš nacionalni zaklad. Ker sem velik ljubitelj košarke, bi rekel, da je Kristjan atletski Michael Jordan,” je o slovenskem šampionu povedal nekdanji olimpijski in svetovni prvak, ki verjame, da lahko njegov varovanec preseže tudi svetovni rekord Jürgena Schulta. Nekdanji reprezentant Zahodne Nemčije je disk daljnega leta 1986 vrgel 74,08 metra daleč. Glede na to, kako Čeh napreduje v zadnjih letih, zakaj pa ne?
Zaljubljen je v kmetijstvo in kmetijo
V zadnjih treh letih je Čeh osebni rekord popravil za skoraj sedem metrov in pol. V zadnjih dveh ga je izboljšal za dva metra in pol, letos pa za skoraj natanko en meter (92 centimetrov). Do konca sezone, ki avgusta prinaša še evropsko prvenstvo v Münchnu, ga bo morda še bolj.
Z atletiko se je na Ptuju, kjer ima prav zaradi spora z nekdanjim trenerjem občasno še nekaj težav, začel ukvarjati ob koncu osnovne šole. “Vzljubil sem jo šele po letu, letu in pol,” nam je pred časom priznal. Že takoj je videl, da odstopa in bi lahko postal res dober.
Ker imajo kmetijo, na kateri ga je čakalo veliko dela, ga doma z atletiko sprva niso jemali najbolj resno. “Mogoče podpora na začetku res ni bila prava, saj oče nikoli ni bil v športu, zato na kaj takega ni bil pripravljen. Potreboval je nekaj časa, da se privadi, a zdaj vidi, da gre in da sem pri tem še uspešen. Zdaj je moj velik navijač,” je povedal o tem Čeh, ki ga delo na kmetiji sicer zelo veseli.
“Dela je veliko, zato z veseljem pomagam. Malo pomagam pri molži krav, malo drugje. V tem uživam,” je pred časom priznal novopečeni svetovni prvak, ki študira agronomijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zdaj, ko je del svetovne atletske smetane, je tako delo na kmetiji kot na fakulteti, na kateri je prišel do drugega letnika, razumljivo postavil na stran in se posvetil cilju, da bo najboljši na svetu.
Sanjal je o traktorju, zdaj ga počasi lahko že kupi
“Motivacije mi ne manjka, v atletiki pa uživam,” vseskozi pravi atlet, ki je širšo javnost nase prvič opozoril leta 2019, ko je na Švedskem v konkurenci z dve leti starejšimi sotekmovalci postal evropski prvak do 23 let. Dve leti pozneje je naslov obranil v Talinu.
Vmes je leta 2020 popravil 21 let star slovenski rekord Igorja Primca in bil s strani Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) izbran za obetavno športno osebnost leta. V tej vlogi je nasledil Luko Dončića. Zanimivo, oba sta na svet prišla februarja 1999. Dončić je enajst dni mlajši.
Na številke, ki jih služi košarkarski zvezdnik Dallas Mavericks, lahko Čeh seveda pozabi, a eno veliko željo si zdaj že lahko izpolni. “Sanjam, da bi prihranil toliko denarja, da bi si po koncu športne poti lahko ustvaril svojo kmetijo. Upam, da zaslužim tudi za traktor,” nam je povedal v intervjuju pred letom in pol. “Za dober traktor daš skoraj toliko, kot stane lamborghini … (smeh) Če že lahko izbiram, pa bi res raje imel traktor kot lamborghinija,” je dodal, ko smo odgovorili, da ima precej skromne želje.
Z naslovom svetovnega prvaka bo s strani mednarodne atletske zveze dobil 70 tisoč ameriških dolarjev, 10 tisoč evrov bo pristavila krovna slovenska atletska organizacija. Za soliden traktor torej bo, a bolj kot o tem Čeh danes zagotovo razmišlja o naslednjih tekmovalnih ciljih in o temu, da postane najboljši v zgodovini meta diska. To bi seveda verjetno pomenilo tudi, da bi postal najboljši slovenski atlet vseh časov.
Ta naziv je zdaj v lasti Primoža Kozmusa, prvega in do letos edinega slovenskega atleta z zlato medaljo s svetovnih prvenstev. V pokoj je trikratni slovenski športnik leta odšel kot lastnik zlate in srebrne v metu kladiva z olimpijskih iger. Na svetovnih prvenstvih je bil zlat, srebrn in bronast. Zdi se, da smo po dobrem desetletju le dočakali njegovega naslednika. Naslednjih let se v slovenski atletiki lahko veselimo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!