Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pred evropskim prvenstvom v Rimu, kjer ga že jutri, prvi dan tekmovanja, čakata tako kvalifikacije kot finale, v katerem bo branil srebro izpred dveh let, smo se pogovarjali z najboljšim slovenskim atletom Kristjanom Čehom.
Kristjan Čeh, ki je disk že v prvem letošnjem poletnem nastopu vrgel 70,48 metra daleč, v nadaljevanju sezone pa metal precej slabše, je še vedno prvi obraz slovenske atletike in tudi v Rim prihaja kot številka ena. Tako v slovenski reprezentanci, kot tudi glede na svetovni ranking v metu diska, v katerem pa je eden od njegovih dveh velikih konkurentov, Litovec Mikolas Alekna, vrgel 74,35 metra in popravil kar 38 let star svetovni rekord.
Toda naš orjak, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu leta 2022, ko je bil tudi svetovni prvak, osvojil srebro, se mladega Litovca ne boji. “Ta rekord je vrgel v ZDA, kjer je veter pihal res močno, potem pa takšnih dosežkov ni več ponovil, tako da verjamem, da je premagljiv,” pravi 25-letni Ptujčan, ki v zadnjih tekmah ni pokazal najboljše forme, a ga tudi to ne skrbi.
“Imel sem nekaj težav, ki pa jih zdaj popravljamo,” sporoča pred evropskim prvenstvom v Rimu, kjer bo že prvi dan jasno, ali bo dobil medaljo in kakšne barve bo. Tako kvalifikacije kot veliki finale, v katerem bo pomembno vlogo zagotovo odigral tudi olimpijski in svetovni prvak, Šved Daniel Stahl, bosta na sporedu že v petek.
Potem pa odštevanje do olimpijskih iger v Parizu, kjer bo lovil edino medaljo z velikih tekmovanj, ki je še nima. Pred tremi leti je bil v Tokiu peti. Zanimivo, tudi v tisti sezoni je nenadejano menjal trenerja, kot se je zgodilo tokrat. Spregovoril je tudi o tem.
Ste zadovoljni s formo, s katero odhajate na evropsko prvenstvo v Rim?
Da. Forma je dobra. Tako fizično kot tehnično sem na visoki ravni.
S sezono ste začeli odlično in že v prvem nastopu disk vrgli 70,48 metra daleč. Potem je sledilo nekaj slabših nastopov. Kaj se je dogajalo?
Tehnično sem bil nestabilen, zato je prišlo do nihanj. Prvi met me je presenetil. Zadovoljen bi bil s 67 metri, pa je letelo čez 70. Potem je šlo na slabše, ampak … Tudi v slabih stvareh se najde marsikaj dobrega. Zdaj je bilo dobro, da sem se zaradi slabših nastopov poglobil v tehnični del in našel nekaj elementov, ki so manjkali. Zato sem metal slabše. Tako je bilo tudi v Oslu, kjer mi je nekaj zmanjkalo. Toda zdaj smo ugotovili, v čem je problem. Zdaj gre precej na bolje.
S kakšnimi cilji se podajate v Rim, kjer boste branili srebrno medaljo z zadnjega evropskega prvenstva?
Konkurenca bo svetovna, cilj pa je povsem enostaven. Upam na tehnično dober met. To je to. Če mi uspe, bo disk zagotovo letel daleč.
Medalja?
Seveda. Medalja je cilj vsakega atleta, ampak jaz jih nerad napovedujem. Želim si predvsem dobre tekme, tehnično stabilnih metov. Da imam dober dan, pa je to to. Potem lahko disk leti zares daleč.
Vas je svetovni rekord (74,35), ki ga je Mikolas Alekna dosegel na začetku sezone, presenetil?
Ne preveč, saj je znano, da so v ZDA, kjer je vrgel rekord, razmere za met diska res dobre. Seveda tudi njegova tehnika ni slaba. Zelo stabilen je, sestavilo se mu je. Dober je bil, tehnično je metal dobro, veter je bil zelo dober in eden najstarejših atletskih rekordov je padel. Ga pa ni dosti izboljšal. So možnosti, da ta rekord spet pade.
Ga boste izboljšali vi?
Lahko upam, da ga bom. (smeh)
V Rimu bo urnik zelo zanimiv. Že na prvi dan prvenstva vas dopoldne čakajo kvalifikacije in zvečer že finale. Plus ali minus?
Sigurno je to nevsakdanje, še nikoli se v metu diska ni zgodilo, da bi bile kvalifikacije in finale v enem dnevu. V metu krogle, ko obe kvalifikacijski skupini mečeta istočasno, se je že dogajalo, v metu diska, ko so termini kvalifikacij različni, pa ne. Eni bodo imeli več časa za regeneracijo do finala kot drugi, ampak … Jaz se s tem ne obremenjujem. Letos sem v Estoniji že nastopil dvakrat v enem dnevu, metal zjutraj in zvečer, pa se je izšlo dobro. Jaz v tem ne vidim problema.
Ste letos bolje pripravljeni, kot ste bili lani?
Fizično sem, tehnično pa še ugotavljamo napake in popravljamo zadeve. Za Pariz bom po tej plati zagotovo bolje pripravljen.
Zanimivo, tudi letos ste, tako kot lani, v olimpijski sezoni zamenjali trenerja in presenetili marsikoga. Kaj se je dogajalo?
Letošnje situacije ne bi primerjal s tisto iz leta 2021, ko sem bil primoran oditi in sem ostal brez trenerja. Zdaj sem ga samo zamenjal. Z Gerdom Kanterjem sva se razšla soglasno, tako sva se dogovorila. Ni bilo prepiranja, tako da je to povsem drugačna situacija.
Kako to, da ste se odločili za sodelovanje z razmeroma anonimnim trenerjem Martom Olmanom?
Poznala sva se že od prej. Ni nekdo, ki ga ne bi poznal. Delal je zelo dobro, ima dober pogled na tehniko. Na to, kar mi manjka. To, kar sem imel že prej, pa sem malo izgubil. Tudi fizično ima dober plan. Nismo pa dosti spreminjali zadev, saj je bilo premalo časa in ne bi imelo smisla. Mislim, da delava zelo dobro. Tudi ujameva se odlično. Sem zelo zadovoljen.
Na čem ste dali poudarek v tej sezoni, evropskem prvenstvu ali olimpijskih igrah?
Olimpijske igre so seveda dosti večja tekma. Na sporedu so na vsake štiri leta. Če zafrkneš, moraš čakati nova štiri leta. Sigurno so igre v Parizu pomembnejši cilj, je pa tudi evropsko prvenstvo zelo velika tekma, ki je na sporedu na dve leti. Zagotovo je tudi Rim velik cilj. Za evropsko prvenstvo se nisem posebej pripravljal, a sem malce vseeno mislil tudi na to. Zato tudi nisem tekmoval v Stockholmu, saj sem čas raje izkoristil za par treningov, ki mi bodo koristili bolj, kot pa če bi tekmoval. Verjamem, da bom že na evropskem prvenstvu tekmoval zelo dobro. Na olimpijskih igrah pa bom še boljši.
Si boste po evropskem prvenstvu vzeli kaj premora?
Morda par dni regeneracijskih treningov, samo en trening na dan, prosto pa zagotovo ne. Že 16. junija me čaka nova tekma, tako da časa za premor ne bo. Zdaj je čas za trening. Čez dva meseca že pride glavni cilj sezone.
Ob Alekni in Danielu Stahlu se zdi, da ste z Alexom Rosejem, ki je vrgel 71,48, dobili novega konkurenta za sam vrh. Bo tekmovalec iz Samoe v Parizu nevaren?
Sam menim, da na olimpijskih igrah ne bo predstavljal prevelike nevarnosti, saj v zadnjih letih tekmovanja v ZDA, kjer je on vrgel ta rezultat, in v Evropi niso enaka. Tam veter piha drugače. Rose je že lani disk v ZDA vrgel čez 70 metrov, pa potem tega rezultata ni ponovil. Seveda je tudi on konkurent, a ga ne bi uvrstil v sam vrh. Lahko vrže prek 65 metrov. Da bo metal prek 70 metrov, pa res ne verjamem.
Kako je z zdravjem?
Vse je okej. Nimam posebnih problemov. Imam manjše težave v levi rami, ki me ovirajo že nekaj mesecev, a le pri dvigovanju uteži. Pri metanju nimam težav, tako da sem zdrav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!