Mladi lovec na najstarejši slovenski rekord

Atletika 24. Jul 20245:00 0 komentarjev
Vid Botolin. Fant, ki bo popravil pol stoletja star rekord? FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Spoznajte Vida Botolina, zelo nadarjenega slovenskega tekača na srednje in dolge proge, ki je na dobri poti, da popravi najstarejši slovenski rekord. Mejnik legendarnega Petra Sveta, ki je letos dopolnil 50 let.

Vid Botolin je na nedavnem atletskem pokalu Slovenije zabeležil dve zmagi. V nedeljo je pričakovano zmagal v teku na 3000 metrov in državnemu v tej disciplini dodal še nov pokalni naslov. Presenetljivo pa je v soboto na 1500 metrov prehitel Roka Marklja, ki je povsem na začetku poletne sezone tekel 3:40,93 in se zelo približal državnemu rekordu Aleša Tomiča iz daljnega leta 2002 (3:39,29).

Toda še precej daljšo brado od tega ima mejnik, ki ga je v teku na 5000 metrov postavil Peter Svet. Legendarni Celjan je 13:32,80 tekel 12. junija 1974. Prejšnji mesec je od rekorda torej minilo že natanko 50 let.

Najbolj se mu je v zadnjih letih približal prav njegov 21-letni someščan, ki smo ga tokrat povabili pred diktafon. Že pred dvema letoma je še kot najstnik tekel 13:41,61. Po lanskoletni zanj slabši sezoni je večkratni državni rekorder v mlajših selekcijah letos spet boljši in na pravi poti, da popravi najstarejši slovenski atletski rekord.

“V teku na 5000 metrov se mora za dober rezultat sestaviti marsikaj, a mislim, da imam ta rekord v nogah. Če mi ne uspe že letos, pa verjamem, da ga bom popravil v naslednjih letih,” nam je povedal nasmejani Celjan, ki trenutno živi in študira v Ljubljani.

Na 3000 metrov je v Mariboru zmagal z veliko prednostjo. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Začniva z vašima nastopoma na atletskem pokalu v Mariboru, s katerega odhajate z dvema zmagama. Ste zadovoljni?

Da, predvsem s soboto, saj sem tekel z dvema hitrima tekačema. Z Janom Vukovičem in Rokom Markljem, ki je letos tekel blizu državnega rekorda. Vedel sem, da bo težka tekma. S tem tekom sem res zelo zadovoljen. V nedeljo so bile noge kar težke, ampak sem vseeno zmagal in dosegel soliden rezultat.

Boste v tej sezoni še tekmovali?
Verjetno bom. Rekel sem si, da bom videl, kako se bom počutil. Zdaj se počutim zelo dobro, tako da bom avgusta zagotovo še tekel. Verjetno v tujini. Spogledujem se s Skandinavijo. Želim si, da bi letos tekel osebne rekorde.

V mlajših starostnih kategorijah ste že nanizali kup državnih rekordov, že dve leti pa vas poznamo predvsem kot lovca na najstarejši slovenski rekord, 13:32,80 Petra Sveta v teku na 5000 metrov. Kdaj bo rekord padel?
Definitivno sem imel ta rekord v načrtih že lani, ampak se je vse sesulo. Tudi letos ga imam v nogah, ampak tek na 5000 metrov je tak, da se mora sestaviti marsikaj. Od pogojev, do počutja …

Verjamem, da je rekord mogoč. Upam, da mi uspe čim prej. Če ne letos, pa v prihodnosti. Se pa skušam s tem rekordom čim manj obremenjevati. Pomembno je predvsem, da sem zdrav in se na tekmah spet dobro počutim. To je na prvem mestu, ostalo bo pa prišlo samo od sebe.

Državni rekordi Vida Botolina:

Mlajši člani do 23 let: 3.000 m, 5000 m, cestni tek 10 km.
Mladinci do 20 let: milja, 2000 m, 3000 m.
Mladinci do 18 let: 2000 m, 3000 m, cestni tek 10 km.

Zakaj je ta rekord že tako zelo dolgo nedosegljiv?

Definitivno tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji v tem času primanjkovalo dobrih tekačev. Vidimo, da v Evropi veliko tekačev teče takšne in boljše rezultate. Težko pa povem, kaj se je v zadnjih 30 letih, ko nihče razen Boštjana Buča ni tekel niti pod 14 minutami, dogajalo. Je pa po drugi strani res tudi to, da gre za odličen rezultat. Sploh za tiste čase, v tisti obutvi. V današnjih časih bi bil ta rezultat, ki ga je dosegel Peter Svet, verjetno še kakih deset sekund hitrejši.

Se s Petrom Svetom – glede na to, da je Celjan in se verjetno videvata – pogovarjata tudi o tem rekordu?
Je v mojem klubu, tako da se pogosto vidiva. Tudi on mi že nekaj časa govori, da mora ta rekord nujno pasti. Zanimivo pa je, da imamo poleg njega v klubu tudi Staneta Rozmana, ki je rekorder že vrsto let v teku na 10.000 metrov.

Veliko se pogovarjam z njima. Pogosto mi svetujeta in delita izkušnje, ki sta jih na bogati atletski poti nabrala in mi pridejo še kako prav. Oba sta bila izjemna atleta. Za vsak moj dober rezultat sta vesela.

V dresu slovenske reprezentance. FOTO: Profimedia.

Ste še, sploh za tekača, zelo mlad atlet. Bo tek na 5000 metrov tudi v prihodnosti vaša paradna disciplina?
Da, najverjetneje, saj se v njem tudi najbolje počutim. Verjetno bom tekel tudi na 10.000 metrov. Jasno pa je, da bom potreboval tudi za hitrost, zato bo pomemben tudi tek na 1500 metrov.

Pa tudi zaradi tega, ker na velikih tekmovanjih v dvorani teh daljših tekov ni na sporedu. Na velika članska tekmovanja se namreč v prihodnosti želim uvrščati. Če bom napredoval v takem ritmu, kot sem dve, tri leta nazaj napredoval, je to mogoče. Vse te discipline bodo zelo pomembne.

Glavni motivi za vašo atletsko prihodnost?
Prvi in glavni cilj je, da pridem na olimpijske igre. Zdaj želim uživati in napredovati vsako leto. Če mi to uspe, lahko naredim velike stvari. Predvsem bi rad na slovenski sceni pustil nek pečat. Definitivno pa ciljam tudi višje, saj sem to dokazal že v mlajših selekcijah. Zakaj ne bi tega ponovil še med člani?

Se boste v naslednjih letih v življenju povsem usmerili na atletske cilje?

Za zdaj je prioriteta šport, čeprav v atletiki, razen če spadaš v peščico res najboljših na svetu, veliko denarja ni. Zato je zelo pomemben tudi študij, tako da seveda študiram. Zaključujem tretji letnik Fakultete za socialno delo v Ljubljani. Mika me, da bi v prihodnosti študiral tudi psihologijo. Za zdaj mi gre z usklajevanjem šole in športa dobro.

Ustrezno finančno podporo imate?
Nekaj podpore je. Največ od Atletske zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja in kluba. Potem pa še razni sponzorji. Vsaka denarna pomoč pride prav. So pa priprave in drugo, kar pride zraven vrhunskega športa, drage, tako da v ravno nekem velikem plusu nisem. Plačevati moram tudi najemnino za stanovanje. Se pa z denarjem ne obremenjujem. V športu sem iz ljubezni.

Osebni rekord na 5000 metrov je tekel pred dvema letoma. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Kako ste v atletiki sploh pristali?
Začel sem pri legendarnemu Miru Kocuvanu, pri katerem sem se spoznal z atletiko. Potem sem bil še pri Milanu Kranjcu, trenerju Tine Šutej, tako da lahko rečem, da sem treniral pod vodstvom dveh legendarnih trenerjev. Potem sem pri zakoncih Živko, najprej pri Anici in pri mojem zdajšnjem trenerju Romeu, začel teči na srednje in dolge proge. Pri teh sprva sicer nisem najbolj izstopal. Rekel bi, da sta me do dobrih rezultatov pripeljali predvsem trdo delo in trma.

Morda ste ravno zaradi takšnega odnosa do športa že vzornik za nekatere še mlajše slovenske atletinje in atlete. Zelo nadarjena tekačica Tia Tanja Živko, ki tudi trenira v vaši skupini, je v pogovoru za Sportklub kot vzornika označila prav vas.

V naši skupini, v kateri sem med starejšimi, skušam pomagati mlajšim. Jim dati kak nasvet. Vesel sem, če jim lahko pomagam.

To je bilo res lepo prebrati. Zelo sem bil vesel, ko sem slišal za to njeno izjavo. Sploh zato, ker je Tia res velik tekaški diamant. Eden največjih talentov slovenske atletike. Tako dobra je že, da se bom počasi jaz začel zgledovati po njej.

Pa vi, imate kakega atletskega vzornika?
Ko sem bil mlajši, sem jih imel. Mo Farah, Jakob Ingebrigtsen in še nekatere … Zdaj pa na vse, ki so boljši od mene, gledam predvsem kot na atlete, od katerih se lahko veliko naučim. Vsak, ki je nekaj osvojil, mi je na nek način vzornik, toda v prvi vrsti skušam gledati predvsem nase. Nimam enega vzornika, po katerem bi se zgledoval.

Za konec morda še tole. Opazili smo, da imate na rokah pleteno zapestnico v barvah kenijske zastave. Ima kakšen poseben pomen?
Niti ne. Takšne zapestnice imajo številni tekači, sploh Afričani. So kot nek simbol tekačev na srednje in dolge proge. Jaz sem jo dobil v Keniji, na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 2021.

Lani se je nehote znašel v središču pozornosti

Botolin se je lani nehote znašel v središču pozornosti zaradi dogodka na ekipnem evropskem prvenstvu na Poljskem, ko je v teku na 5000 metrov omagal tik pred ciljem. Do konca mu je, potem ko mu je nudil oporo in ga skorajda nesel, pomagal Hrvat Dino Bošnjak, čigar gesta je v celotni regiji močno odmevala.

S tekmovališča so ga morali prepeljati v vozičku. FOTO: Aleš Fevžer.

“Obema bi nama bilo bolj všeč, če bi bila takšne medijske pozornosti deležna tudi ob dobrih rezultatih,” je dogodku, po katerem se je pojavilo tudi nekaj polemik, povedal nadarjeni slovenski tekač.

O Botolinovem nesrečnem spominu iz Katovic boste lahko danes popoldne na Sportklubu brali na drugem mestu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!