Rekord slovenskega upa, po katerem diši po prvi veliki medalji

Atletika 14. Maj 202413:30 0 komentarjev
Matic Ian Guček utegne Sloveniji že letos prinesti medaljo z velikih tekmovanj. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Kaj v svetovnem merilu pomeni državni rekord 48,66, s katerim je že v prvem nastopu v sezoni v teku na 400 metrov z ovirami navdušil velik talent slovenske atletike Matic Ian Guček?

Ko je Matic Ian Guček na sobotnem uvodnem mitingu Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije v cilj pritekel v času 48,66 in že v uvodnem nastopu v sezoni za kar 25 stotink popravil svoj osebni in tudi državni rekord iz leta 2021, je bil to deveti najboljši rezultat na svetu.

Medtem je 20-letni slovenski up na svetovni lestvici zdrsnil na 12. mesto v svetovni konkurenci, a je v Evropi še vedno na “stopničkah”. Od njega sta na naši celini v tej sezoni hitrejša le dva.

Najhitrejši Evropejec, Francoz Clement Ducos, ki je letos za več kot sekundo izboljšal svoj osebni rekord, odtekel je 48,26, in Šved Carl Bengtström, ki je tekel sedem stotink hitreje od slovenskega rekorderja.

Ob tem velja omeniti, da prvi zvezdnik in prvi favorit v teku na 400 metrov z ovirami, kjerkoli se pojavi, svetovni rekorder (45,94) iz Norveške Karsten Warholm, letos v tej disciplini še ni tekel.

Evforija po prihodu v cilj na kranjskem mitingu. FOTO: Grega Valančič

Na evropskem prvenstvu bo kandidat za medaljo

“V glavi imam jasne cilje, a o tem ne bi govoril,” je po sobotnem rekordnem teku na vprašanje, ali bo na junijskem evropskem prvenstvu napadel medaljo, odgovoril 20-letni up slovenske atletike, a je jasno, da bo v Rimu zagotovo kandidat za stopničke.

Ne nazadnje to ob lestvici evropskih rezultatov potrjuje tudi pogled v zgodovino evropskih prvenstev.

Brskali smo po tem tisočletju, v katerem je za nami osem prvenstev. Na šestih od teh bi rezultat 48,66 pomenil medaljo.

Guček bi brez nje, če bi v cilj pritekel v tem času, ostal zgolj leta 2018 v Berlinu, kjer bi bil šesti, in daljnega leta 2002 v Münchnu, kjer bi se moral zadovoljiti v četrtim mestom.

Trikrat – v Helsinkih 2012, Zürichu 2014 in Amsterdamu 2016 – bi bil celo prvak. V Göteborgu 2006 in Barceloni 2010 bi bil drugi, na zadnjem evropskem prvenstvu, leta 2022 v Münchnu, pa tretji.

Z OI in SP je nekoliko drugače

Pa olimpijske igre, ki si jih je Guček s sobotnim odličnim nastopom že zagotovil? Tam je konkurenca precej ostrejša. Rezultat 48,66 za medaljo v svetovni konkurenci v moderni atletiki ne bi bil dovolj, bi pa od leta 2000 trikrat pomenil finale. Ob letu 2000 še leta 2008 v Pekingu in 2016 v Riu de Janeiru.

Svetovna prvenstva? V tem tisočletju (ali stoletju, če želite) smo videli 12 svetovnih prvenstev na prostem. Na sedmih od teh je bil rezultat 48,66 dovolj za uvrstitev v finale. Na zadnjem, lani v Budimpešti, ne bi bil. Tam je bilo treba za uvrstitev med najboljših osem teči 48,39.

FOTO: Grega Valančič

Da zna nastopati na velikih tekmovanjih, je že dokazal

Mimogrede, Guček je lani na Madžarskem tekel in z 19 leti ob debiju na velikih članskih tekmovanjih pustil dober vtis. Z rezultatom 49,40, zanj najboljšim v lanski sezoni, je obstal v kvalifikacijah in polfinale zgrešil za 15 stotink.

Letos v Parizu bi moralo biti drugače, v Rimu pa sploh. Toliko bolj zaradi tega, ker gre pričakovati, da bo rezultat, s katerim je navdušil na začetku sezone, letos še izboljšal. Najbolje bi bilo, da kar na velikih tekmovanjih …

Da tam zna nastopati, pa je ne nazadnje potrdil že v mladinski konkurenci. Leta 2021 je v finalu mladinskega svetovnega prvenstva v Kolumbiji osebni rekord popravil za skoraj sekundo in po 42 letih zrušil mejnik legendarnega Roka Kopitarja, ob tem pa postal svetovni podprvak.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!