Edino tekmovanje, na katerem Slovenija še ni osvojila zlate medalje

Britta Bilač, prva slovenska nosilka medalj z dvoranskih atletskih SP. FOTO: Guliverimages.

Pred dvoranskim svetovnim prvenstvom, ki ga bo čez teden gostil Glasgow, smo pogledali v zakulisje edinega atletskega tekmovanja, na katerem Slovenija še ni osvojila zlate medalje. Bila bi senzacija, če bi se to zgodilo letos.

Dvoranska atletska svetovna prvenstva so na sporedu od leta 1987, ko krstnega gostil Indianapolis v ZDA. Pravzaprav je bilo prvo že dve leti poprej v Parizu, a takrat še pod imenom dvoranske svetovne igre, zato ga odgovorni ne uvrščajo na seznam.

Glasgow, kjer se bodo v dvorani Commonwealth atleti in atletinje za medalje potegovali od prihodnjega petka do nedelje, bo tako gostil 19. izvedbo tekmovanja, ki so od samega začetka na sporedu na vsaki dve leti.

Izjemi sta se zgodili le dvakrat. V letih 2003 in 2004 sta bili dvoranski svetovni prvenstvi zaradi prekrivanja ob spremembi koledarja svetovnih prvenstev na prostem dve leti v nizu, leta 2020 pa prvenstva, ki bi moralo biti na Kitajskem, ni bilo zaradi pandemije.

Nanjing je brez prvenstva iz istega razloga ostal tudi v letu 2022, ko ga je zamenjal Beograd, tako da ga bo gostil leta 2026. Če seveda, upajmo, ne bo šlo spet kaj narobe.

Dozdajšnja atletska dvoranska SP:

1987: Indianapolis (ZDA)
1989: Budimpešta (Madžarska)
1991: Sevilla (Španija)
1993: Toronto (Kanada)
1995: Barcelona (Španija)
1997: Pariz (Francija)
1999: Maebashi (Japonska)
2001: Lizbona (Portugalska)
2003: Birmingham (Velika Britanija)
2004: Budimpešta (Madžarska)
2006: Moskva (Rusija)
2008: Valencia (Španija)
2010: Doha (Katar)
2012: Istanbul (Turčija)
2014: Sopot (Poljska)
2016: Portland (ZDA)
2018: Birmingham (Velika Britanija)
2022: Beograd (Srbija)

Zadnje dvoransko SP je med 18. in 20. marcem 2022 gostil Beograd. FOTO: Profimedia.

V Evropi so bila dvoranska atletska svetovna prvenstva kar 13-krat, trikrat jih je gostila Severna Amerika, dvakrat pa Azija. Na preostalih kontinentih ga še ni bilo.

Največkrat, trikrat, se je prvenstvo ustavilo v Španiji, po dvakrat pa na Madžarskem, v ZDA, Španiji in Veliki Britaniji, ki ga bo tretjič gostila letos.

Budimpešta in Birmingham sta edini mesti, ki sta ga organizirali dvakrat.

Zadnje prvenstvo je bilo pred dvema letoma v Beogradu in bilo eno najuspešnejših, če ne najuspešnejše do zdaj.

V srbski prestolnici smo namreč videli kar sedem rekordov prvenstev. Pet v moški in dva v ženski konkurenci.

Rekordi dvoranskih svetovnih prvenstev:

Koliko je disciplin in katere so?

Medtem ko smo na zadnjem svetovnem atletskem prvenstvu na prostem, lani v Budimpešti, videli 46 disciplin (23 moških in 23 ženskih), jih je na dvoranskih svetovnih prvenstvih skorajda polovico manj, 26.

Po 13 jih bo letos v moški in ženski konkurenci, 14 od tega bo tekaških, deset tehničnih in dve mnogobojski.

Discipline na dvoranskih SP:

Moški: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4x400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, sedmeroboj.
Ženske: 60 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 3000 m, 60 m ovire, 4x400 m, skok v višino, skok s palico, skok v daljino, troskok, met krogle, peteroboj.

Discipline na dvoranskih atletskih svetovnih prvenstvih so skozi zgodovino ostale skorajda enake.

Hitra hoja je bila ukinjena po letu 1993, leta 1995 pa smo prvič videli mnogoboje v obeh konkurencah.

Dve leti za tem se je prvič pridružil ženski skok s palico, leta 2004 pa so – zaradi neenakih pogojev za tek na notranjih in zunanjih stezah, ki so v dvoranah zelo ukrivljene – s sporeda umaknili šprint na 200 metrov.

Katere države so najuspešnejše in kje je Slovenija?

Do zdaj je na dvoranskih svetovnih prvenstvih medalje osvojilo 87 držav.

Z naskokom najuspešnejše so pričakovano ZDA. Za njimi najdemo Rusijo, Etiopijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Koliko medalj je slovenska atletika do zdaj osvojila? Šest, a še nobene zlate. Trikrat je bila srebrna in trikrat bronasta.

TIna Šutej je predlani Beogradu Sloveniji prinesla šesto medaljo z dvoranskih SP. FOTO: Profimedia.

Slovenija, ki je na dvoranskih svetovnih prvenstvih prvič kot samostojna država nastopila leta 1993 v Torontu v Kanadi, je na 62. mestu.

Na zlato torej Slovenci čakamo že 31 let, skorajda zagotovo pa ga ne bomo dočakali niti letos, ko na prvenstvo pošiljamo šestčlansko ekipo (tri atlete in tri atletinje). Že medalja bi bila podvig, kaj šele zlato.

Dvoransko SP je tudi edino atletsko tekmovanje, na katerem Slovenija še nikoli ni dočakala zlate medalje. Medtem ko dvoransko evropsko prvakinjo imamo (Jolanda Čeplak), evropsko prvakinjo na prostem (Britta Bilač) prav tako, ponašamo pa se tudi z olimpijskim (Primož Kozmus) in svetovnima prvakoma na prostem (Kozmus in Kristjan Čeh), v dvorani na svetovnih prvenstvih na najvišji stopnički ni stal še noben slovenski atlet oziroma atletinja.

Zadnjo medaljo je Sloveniji na zadnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu prinesla naša rekorderka v skoku s palico Tina Šutej, ki je v Glasgowu zaradi težav s poškodbo žal ne bomo videli, ko je bila pred dvema letoma v Beogradu bronasta.

Prvo medaljo je Sloveniji priborila Britta Bilač, ki je bila leta 1995 v Barceloni - drugem dvoranskem SP, na katerem je Slovenija nastopila - v soboto 11. marca tistega leta druga v finalu ženskega skoka v višino.

Dan za tem je bila v finalu šprinta na 60 metrov z ovirami bronasta Brigita Bukovec.

Marija Šestak z medaljo v Valencii leta 2008. FOTO: Profimedia.

Srebro je leta 2004 v Budimpešti v teku na 800 metrov osvojila nekdanja zvezdnica slovenskega športa Jolanda Čeplak.

Marija Šestak je bila leta 2008 v Valencii tretja v troskoku, a potem zaradi naknadne diskvalifikacije sotekmovalke prejela srebro, tako da se danes ponaša z naslovom nekdanje dvoranske svetovne podprvakinje.

Po podobnem kopitu je bron za nastop na 60 metrov leta 2003 v Birminghamu dobila tudi legendarna Jamajčanka, ki je na koncu kariere nastopala za Slovenijo, Merlene Ottey, potem ko je bila sprva na tistem prvenstvu četrta.

Najvišje slovenske uvrstitve na dvoranskih SP:

Srebro: Britta Bilač, višina (1995, Barcelona), Jolanda Čeplak, 800 m (2004, Budimpešta), Marija Šestak, troskok (2008, Valencia).

Bron: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1995, Barcelona), Merlene Ottey, 60 m (2003, Birmingham), Tina Šutej, palica (2022, Beograd).

4. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1999, Maebashi), Gregor Cankar, daljava (1999, Maebashi), Jolanda Čeplak, 800 m (2003, Birmingham), Matic Osovnikar, 200 m (2003, Birmingham), Matic Osovnikar, 60 m (2006, Moskva).

5. mesto: Matic Osovnikar, 60 m (2004, Budimpešta)

6. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1993, Toronto), Alenka Bikar, 200 m (2001, Lizbona), Jolanda Čeplak, 800 m (2001, Lizbona)

7. mesto: Brigita Bukovec, 60 m ovire (1997, Pariz), Gregor Cankar, daljava (1997, Pariz), Anja Valant, troskok (2001, Lizbona), Alenka Bikar, 200 m polfinale (2004, Budimpešta), Luka Janežič, 400 m, polfinale (2018, Birmingham).

8. mesto: Matija Šestak, 400 m (1999, Maebashi), Helena Javornik, 1500 m (2001, Lizbona), Ranko Leskovar, sedmeroboj (2004, Budimpešta).

9. mesto: Jerneja Perc, 60 m (1997, Pariz), Helena Javornik, 3000 m (1999, Maebashi), Nataša Erjavec, krogla (1997, Pariz), Merlene Ottey, 60 m (2004, Budimpešta), Snežana Vukmirović, troskok (2010, Doha), Marija Šestak, troskok (2012, Carigrad).

10. mesto: Alenka Bikar, 200 m, (1999, Maebashi), Tina Šutej, skok s palico (2014, Sopot).

Kdo so najboljši posamezniki?

Od Slovencev in Slovenk nima nihče en več kot ene medalje, medtem ko je zgodba v svetovni konkurenci seveda precej drugačna.

Rekorderka je Rusinja Natalija Nazarova, ki je med letoma 1999 in 2008 osvojila kar sedem zlatih medalj ter še srebro v teku na 400 metrov in z rusko štafeto 4x400 metrov.

Najboljša po številu zlatih medalj v eni disciplini je dolgoletna tekmica Čeplak v teku na 800 metrov Maria Mutola, ki je bila med letoma 1993 in 2008 kar sedemkrat zlata v svoji paradni disciplini.

Maria Mutola je bila kar sedemkrat dvoranska svetovna prvakinja v teku na 800 metrov. FOTO: Profimedia.

Med moškimi je rekorder in tretji v absolutni konkurenci Kubanec Ivan Pedroso, ki je bil med letoma 1993 in 2001 petkrat zlat v skoku v daljino.

Podobno je Bolgarki Štefki Kostadinovi uspelo v skoku v višino med letoma 1985 in 1997, a je prvo zlato prinesla s prvenstva v Parizu leta 1985, ki se uradno še ni štelo kot svetovno dvoransko prvenstvo.

Etiopijka Genzebe Dibaba ima prav tako pet naslovov dvoranske svetovne prvakinje, a v dveh disciplinah. Trikrat je bila zlata v teku na 3000, dvakrat pa na 1500 metrov med letoma 2012 in 2018.

Kako pa je z dvoranskimi evropskimi prvenstvi?

Dvoranskih evropskih prvenstev je bilo do zdaj že precej več kot svetovnih, zadnje v Istanbulu pred dvema letoma je bilo že 37. po vrsti. Potekajo namreč že od leta 1970, vse do leta 1990 pa so bila na sporedu vsako leto.

Slovenija je z njih do zdaj prinesla enajst medalj. Eno zlato, šest srebrnih in tri bronaste. Na lestvici medalj je med 47 državami, ki so jih že osvojile, na 39. mestu.

Jolanda Čeplak pozira ob svetovnem rekordu na Dunaju leta 2002. FOTO: Profimedia.

Evropska dvoranska prvakinja je leta 2002 s še vedno aktualnim svetovnim rekordom 1:55,82 v teku na 800 metrov postala Jolanda Čeplak, ki je bila tudi bronasta leta 2007 na prvenstvu v Birminghamu.

Srebrne so bile Brigita Bukovec leta 1996 v Stockholmu na 60 metrov ovire, Alenka Bikar leta 2000 v Gentu na 200 metrov, Marija Šestak in Sonja Roman pa v troskoku oziroma teku na 1500 metrov leta 2009 v Torinu, Anita Horvat lani v Istanbulu ter dvakrat Tina Šutej v skoku s palico, leta 2021 v Torunu in lani v Istanbulu.

Bron je iz Stockholma leta 1996 prinesla na žalost že pokojna Jerneja Perc v šprintu na 60 metrov.