Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ob robu sprejema za zlatega Kristjana Čeha v prostorih krovne atletske organizacije smo na krajši pogovor povabili predsednika Atletske zveze Slovenije Primoža Feguša.
Po prihodu reprezentance iz Birminghama, kjer je prejšnji teden slovenske barve branilo 27 atletov in atletinj, so sprejem za Kristjana Čeha, evropskega prvaka in novega rekorderja evropskih prvenstev, pripravili tudi na Atletski zvezi Slovenije.
Kot se ob takšnih priložnostih spodobi, je bil prisoten tudi njen predsednik Primož Feguš, ki je priznal, da je od številčne zasedbe pričakoval nekoliko več, a hkrati dodal, da je z izkupičkom zelo zadovoljen.
“Ne zgodi se vsak dan, da osvojimo zlato medaljo,” je povedal, ob tem pa spregovoril še o marsičem. Tudi o homofobnih komentarjih, ki jih je bil med prvenstvom deležen mladi Mitja Zubin in ki so precej prahu dvignili tudi zunaj slovenskih meja.
Začniva z oceno slovenskih nastopov na prvenstvu, s katerega smo se vrnili z zlato medaljo Kristjana Čeha, a vseeno dosegli manj od pričakovanj. Kandidatov za kolajne je bilo kar pet.
Prvenstvo bi ocenil kot zelo dobro. Vračamo se z zlato medaljo. Ni se velikokrat zgodilo, da smo se z evropskih prvenstev vrnili z zlatom. To je šele četrto. Nazadnje se je to zgodilo pred dvema letoma, preostali dve zlati medalji pa smo osvojili pred več kot 20 leti.
Želeli smo si več medalj in jih tudi napovedali. Na žalost se nekaterim našim najboljšim atletom ni izšlo. To bodo sami analizirali skupaj s trenerji. Toda ko potegnemo črto, lahko ugotovimo, da smo imeli na največjem evropskem tekmovanju 27 atletov, za njimi pa je še kopica mladih, ki iščejo svojo priložnost.
Prvič se je tudi zgodilo, da smo imeli kar tri štafete, zato ne morem zaključiti drugače, kot da je bilo prvenstvo za nas uspešno.
Kako pa ste doživeli prvenstvo nasploh?
Prišel sem v torek. Presenetil me je stadion, ki je bil takrat le na pol poln. Na njem je bilo okoli 13 tisoč ljudi od 23 tisoč, kar se mi je zdelo malo, predvsem zato, ker so organizatorji že lani na konvenciji Evropske atletike govorili, da je stadion razprodan. Tudi mi smo imeli nekaj težav, ko smo želeli kupiti dodatne vstopnice.
Je pa res, da se je od četrtka do nedelje stadion napolnil do konca in je bilo vzdušje fantastično. Sam sem v polni meri doživel predvsem četrtkov večer z nastopom Kristjana Čeha. Moram reči, da je bilo fantastično.
Kako ste doživeli ta velik večer Kristjana Čeha?
Začelo se sicer ni najbolje, z zapletom že ob odhodu iz hotela. Takrat je do nas prišel eden od pomembnejših tehničnih delegatov in nam povedal, da imamo težavo. Avtobus je zaradi nesreče obtičal na avtocesti, na njem pa je bil tudi Kristjan Čeh.
Takrat smo bili še v hotelu. Pogledal sem na uro in videl, da so do začetka tekme še tri ure, zato sem si mislil, da se bodo že nekako znašli. Potem pa smo mi prišli na stadion, čas je neusmiljeno tekel, Kristjana pa še vedno ni bilo.
V nekem trenutku je priletel vodja poti Lado Mesarič in povedal, da Kristjana še vedno ni na stadionu. Do tekme je bila le še kakšna ura in pol, on pa bi se moral že ogrevati. Takrat je nastala panika.
Tu se je pokazalo, da ima Slovenija v Evropski atletiki že zelo visok položaj. Takoj smo našli direktorja Evropske atletike, ki je poklical tehnično ekipo. Pripravili so načrt, kaj se bo zgodilo, če bo Kristjan preveč zamujal, in tudi načrt, kako ga čim hitreje spraviti do prijavnice.
Ko je končno prišel na prizorišče, so ga s parkirišča pripeljali kar z golf vozičkom, da bi se izognil nadaljnjim proceduram in izgubljanju časa. Hitro so ga spravili do prijavnice.
V tistem trenutku sem tja prišel tudi sam. Ko sem videl njegov nasmešek in dvignjen palec, sem se pomiril. To je bilo približno pol ure pred tekmo.
In nadaljevalo se je sanjsko?
Da, že po prvem metu je bilo jasno, da bo to zelo lep večer. Z direktorjem Nejcem Jerašo sva sedela na takšnih sedežih, da sva dobro videla črto pri 70 metrih.
Že ko je prvič vrgel, sva vedela, da bo šlo daleč. Ko je potem vrgel 72,51 metra, sva bila prepričana, da bo zlato. Videlo se je tudi, da je ta met Mikolasu Alekni pobral nekaj energije in da bo zelo težko odgovoril s čim podobnim.
Koliko čestitk ste ta večer prejeli s strani evropskih atletskih veljakov?
Veliko. Evropska atletika spremlja tudi slovenske rezultate in drug drugemu si iskreno čestitamo. Vedo, kaj takšna medalja pomeni za Slovenijo. Prejel sem čestitke predsednika Evropske atletike, članov upravnega odbora in številnih predsednikov drugih zvez.
Še posebej smo proslavili s Hrvati, saj je tisti večer srebrno medaljo na 800 metrov osvojil tudi Marino Bloudek. Z nami je bil tudi srbski predsednik zveze. Takrat Srbi še niso imeli medalje, potem pa so jo dobili v nedeljo.
Takšna prvenstva so verjetno tudi priložnost za pogovore o prihodnosti slovenske atletike, novih projektih in morebitnih sodelovanjih. Ste jih imeli tudi v Birminghamu?
Absolutno. Med drugim smo se pogovarjali o organizaciji večjega mitinga, ki ga snujemo. Imeli smo sestanek z Alfonsom Juckom, ki je menedžer večine naših atletov. Ponudil nam je sodelovanje pri organizaciji mitinga. Sodeluje tudi pri sestavljanju zasedbe mitinga v Zagrebu.
Pomembno je, da sodelujemo z nekom, ki zna sestaviti primerno kombinacijo atletov iz različnih disciplin, ki bi jih lahko gostili na našem mitingu.
Ste imeli na to temo še kakšne sestanke? Kaj sledi?
Jeseni se bomo v širši zasedbi dobili z organizatorji letošnje mednarodne lige in predstavniki MOL. Če bodo možnosti, bi lahko že prihodnje leto na pomožnem stadionu organizirali takšno tekmovanje.
Vrniva se na Birmingham. Kako pa je biti v čevljih predsednika atletske zveze, ko se zgodi takšno razočaranje, kot se je zgodilo Tini Šutej? Ste bili po tekmi kaj v stikih z njo?
Neposredno z njo nisem bil v stiku, sem ji pa poslal sporočilo kot spodbudo za naprej. Mislim, da mora biti atlet v takšnem trenutku predvsem skupaj z najbližjimi, da se pogovori in dobi podporo. Ko se bodo glave nekoliko umirile, se bomo zagotovo slišali tudi s Tino in se dogovorili glede nadaljnjih let sodelovanja.
Spregovoriva za konec še o neprimernih komentarjih na družbenih omrežjih Atletske zveze Slovenije, ki so dvignili precej prahu. Najprej o rasističnih žaljivkah na račun Ika Svita Umunne, med prvenstvom pa še o homofobnih komentarjih na račun Mitje Zubina.
Moram priznati, da me je to zelo presenetilo. Slovenska atletika je bila prvič tarča tako negativnih in škodoželjnih komentarjev na družbenih omrežjih. Do zdaj se nam to praktično ni dogajalo.
Očitno smo z rezultati toliko razburkali javnost, da je zanimanje za atletiko precej večje. Na žalost se med ljudmi, ki nas spremljajo, najdejo tudi posamezniki, ki jih sicer ni veliko, so pa zelo opazni in pišejo popolne neumnosti.
Mislim, da je treba takšno obnašanje jasno obsoditi. Povedati je treba, da so tisti, ki to pišejo, bedaki. Atletska zveza je takoj reagirala in vse takšne komentarje pobrisala. Če se bodo podobni uporabniki še pojavljali, jih bomo blokirali.
Težava Atletske zveze Slovenije je, da proti takšnim komentarjem zunanjih oseb v formalnem smislu težko ukrepamo.
Zagotovo pa je pomembno jasno sporočilo tudi našim trenerjem in preostalim atletom, ki so pod okriljem AZS. Če bi se kaj podobnega pojavilo z njihove strani, bomo nastopili zelo ostro. Imamo pravilnike, ki nam dajejo podlago za ukrepanje. Če se bo to zgodilo, bodo zagotovo sledile tudi formalne posledice.
Zubin se je javno izpostavil in sprožil plaz odzivov.
Prav in pomembno je, da je na to opozoril. Predvsem pa moram poudariti, da lahko za slovensko atletiko v glavnem rečemo, da smo odprta skupnost, v kateri sprejemamo drugačnost. Za nas je bistveno predvsem to, kar naši atleti kažejo na stadionu.
Odzvala se je celo predsednica Nataša Pirc Musar.
Zdi se mi prav, da so tudi institucije na višji ravni prepoznale na eni strani neprimernost teh komentarjev, na drugi pa pogum našega atleta, da je na to opozoril, in da so takšna ravnanja obsodile.
To je pomembno. Vsi elementi zdrave družbe moramo takšne komentarje obsoditi in jih izločiti iz javnega prostora. Če se bo ta negativna spirala še povečevala, to za družbo kot celoto zagotovo ne bo dobro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!