Predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš pred zelo pestro poletno sezono 2024 napoveduje številne medalje na velikih tekmovanjih, z njim pa smo spet spregovorili o izgradnji velikega atletskega centra, ki se obeta v Ljubljani.
“Imamo realne možnosti, da na evropskem prvenstvu osvojimo tri ali štiri medalje, na olimpijskih igrah pa sta dosegljivi dve,” nam je ob robu začetka nove sezone Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije, ko smo ga pocukali za rokav, povedal Primož Feguš in napovedal zelo uspešno sezono za slovensko atletiko.
Že pozimi je bila. Kljub temu, da je slovenska reprezentanca na Škotsko odpotovala močno oslabljena, je s svetovnega dvoranskega prvenstva v Glasgowu prinesla novo medaljo z največjih tekmovanj. Lia Apostolovski je bila bronasta v skoku v višino.
Poletje prinaša nove izzive. Najprej junijsko evropsko prvenstvo na prostem v Rimu in potem avgusta seveda še olimpijske igre v Parizu.
Velike stvari pa se slovenski atletiki, upajmo, obetajo tudi glede infrastrukture. V zadnjem letu je bilo veliko izboljšav, še nekaj jih bo letos, predvsem pa vsi komaj čakamo na izgradnjo velikega atletskega centra v Ljubljani, ki ga že vrsto let obljublja župan Zoran Janković.
Seveda smo zdaj, ko naj bi bil začetek gradnje res blizu, spregovorili tudi o veliki pridobitvi, ki bi slovenski atletiki prinesla marsikaj. Tudi kakšno zanimivo atletsko tekmovanje. “Župan si želi, da bi v Ljubljani nastal mali Zürich,” je z nasmehom razkril prvi mož slovenske atletike.
Za tiste, ki ne veste – atletski miting v Zürichu, ki obstaja že skoraj sto let, velja za najbolj prestižnega na svetu …
Pred nami je šesta sezona Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Ste s tem, kako se to tekmovanje razvija, zadovoljni?
Zagotovo. Zelo dobro se je obneslo. To tekmovanje je prineslo marsikaj dobrega. Predvsem to, da se skozi celotno sezono nekaj dogaja. To je veriga tekmovanj, ki jih spremljajo atleti, mediji in javnost. Ustvarili smo neko zanimivo tekmovanje, ki se je očitno zelo dobro prijelo. Prva faza je bila, da smo to tekmovanje razvili.
Zdaj je pred nami druga faza, v kateri bomo skušali mitinge spraviti na višjo raven. Zelo velik preskok nam je uspel s tem, da so letos vsi mitingi ravni challenger Svetovne atletike. Lani je bilo tako samo s Slovensko Bistrico. Zagotovo pa bomo nekatere mitinge skušali v prihodnosti spraviti na še višjo raven.
Se vam zdi, da je to tekmovanje medijsko dovolj zanimivo?
Zanimanje je vedno večje. To, da se naredi kaj takega, je bila tudi iniciativa medijev, saj se vleče skozi celotno sezono. Tudi za javnost je to tekmovanje zelo zanimivo. Spremljanje in pokrivanje teh mitingov je z vsakim letom na višji ravni.
Velik preskok bi pomenil televizijski prenos. Si ga lahko v prihodnosti obetamo?
Nekaj se dogaja tudi v tej smeri. Letos mitingov sicer še ne bomo prenašali po televiziji, smo pa z eno od komercialnih televizij v končnih dogovorih, da bi v neposrednem televizijskem prenosu že letos ponudili državno prvenstvo. Odločili smo se, da naredimo korak naprej. Bo pa treba najprej zagotoviti boljšo kakovost posnetkov. Delamo na tem.
Prvi, zimski del sezone je za nami. Ste z njim zadovoljni?
Zelo smo zadovoljni. Izpeljali smo vsa tekmovanja, naši atleti in atletinje so tekmovali na zelo visoki ravni. Krona vsega je bila medalja Lie Apostolovski na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, kjer smo bili uspešni, čeprav je nastop odpovedalo nekaj naših najboljših.
Kot sem se pogovarjal z atleti in atletinjami, so v času priprav na drugi del sezone zelo dobro trenirali. Zdaj se začenjajo tekme. Prvi nastopi so pokazali zelo dobro pripravljenost. Anita Horvat na 600 metrov, Vid Botolin na 3000 metrov, Neja Filipič v troskoku … Pred nami so resne tekme. Diamantne lige, močni mitingi, prvenstva, potem pa seveda nastopi na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah.
Koliko medalj pričakujete na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah?
Imamo realne možnosti, da na evropskem prvenstvu osvojimo tri ali štiri medalje. Na olimpijskih igrah sta dosegljivi dve medalji. Upamo, da se bo izšlo po željah oziroma še bolje.
Slovenska atletika počasi, a vztrajno spet rine v ospredje in ponuja odlične rezultate z največjih tekmovanj. Se to pozna tudi pri zanimanju sponzorjev in javnosti?
Da, slovenska atletika tudi v tem pogledu raste iz leta v leto. Zanimanje narašča. To je vidno iz merljivih podatkov, kar se tiče objav na socialnih omrežijih in ogledov na spletu. Številke ne lažejo. Vidno je tudi glede obiska tekem in števila ljudi, ki spremljajo tekme v živo. Beležimo tudi večje število člankov, prispevkov, poročanja s strani medijev, kar se prav tako da izmeriti.
Na vseh področjih rastemo. Je pa to v prvi vrsti zasluga naših atletov in atletinj, ki dosegajo vrhunske rezultate. K temu smo svoj delež pristavili še v pisarnah Atletske zveze Slovenije. Moje delo kot predsednika zveze je predvsem to, da stvari povezujem. Napredek je viden tudi na strani sponzorskih sredstev.
Napreduje tudi infrastruktura. Kaj vse se je izboljšalo in kaj se še bo?
Lani smo začeli prenavljati atletske steze. Kar osem smo jih prenovili. Letos s tem trendom nadaljujemo. Prenovljene bodo še vsaj štiri steze. Seveda pa vsi nestrpno pričakujemo začetek gradnje stadiona in dvorane v Ljubljani, ki je, mislim da, tik pred nami.
Gradbeno dovoljenje je pravnomočno. Poteka že izbor izvajalca. Glede aktivnosti, ki jih vodimo z Mestno občino Ljubljana, se domneva, da se pozimi v Spodnji Šiški ne bo dalo več trenirati, kar pomeni, da se bo gradnja začela.
Ravno ta teden je na dan prišla informacija, da je cena projekta s prvotno predvidenih 14 poskočila na kar 94 milijonov evrov, kot so poročali pri časopisu Dnevnik. Kaj se je zgodilo?
V finančno konstrukcijo projekta se na Atletski zvezi Slovenije ne vključujemo. Dejstvo pa je, da številke, ki se pojavljajo v medijih, kažejo, da bo objekt vrhunski in bo imel vse spremljajoče segmente, kar je za slovensko atletiko le dobro.
S kom vse ste glede te težko pričakovane izgradnje, o kateri se govori že več let, v stikih? Kaj vam povedo?
Smo v stikih z županom Zoranom Jankovićem in njegovim širšim vodstvom. Z vsemi deležniki, ki so vključeni v ta projekt. Ideja je, da se gradnja zaključi v treh letih.
Takrat želimo v Ljubljani tudi večje atletsko tekmovanje oziroma miting. Župan Zoran Janković si želi, da v Ljubljani zraste “mali Zürich”.
V vsakem primeru upamo na večje tekmovanje oziroma miting višjega ranga in že delamo na tem. Naša želja je, da bi imel miting v Ljubljani zlato značko Svetovne atletike. Da bi dobili približno tak atletski miting, kot ga imajo vsako leto v Zagrebu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje