K nam prihaja zvezdnica s srbskih naslovnic

Ivana Španović. FOTO: Guliverimages.

Izbrskali smo najbolj zveneča imena s seznama več kot 600 atletov in atletinj, ki bodo nastopili na evropskem ekipnem prvenstvu druge divizije v Mariboru. Kdo so?

Če bi vse reprezentance nastopile v najboljših postavah, bi bila zasedba, ki jo boste lahko v soboto in nedeljo spremljali v Mariboru, še veliko boljša, a bo tudi tako še kako kakovostna. V njej bo nekaj velikih imen evropske in tudi svetovne atletike.

Na stadion Poljane se bo splačalo priti že zaradi številnih najboljših slovenskih atletov in atletinj (Kristjan Čeh, Tina Šutej, Anita Horvat, Klara Lukan, Lia Apostolovski …), ob njih pa bomo lahko od blizu spremljali še številne dobitnike medalj z največjih tekmovanj. Od tujih smo izbrali najboljših deset.

Vstopnice za letošnje atletsko evropsko ekipno prvenstvo druge in tretje divizije, ki bo od 24. do 29. junija v Mariboru, si lahko zagotovite tukaj.

Ivana Španović (Srbija, skok v daljino)

Srbska specialistka za skok v daljino, ki sodi med najboljše v zgodovini atletike na območju nekdanje skupne države, bo v Mariboru sicer nastopila v troskoku, zagotovo pa bo predstavljala eno večjih, verjetno kar največje ime tekmovanja.

Petintridesetletna veteranka, lastnica 15. najdaljšega skoka v daljino v zgodovini ženske atletike (724 centimetrov), je nosilka številnih kolajn z največjih tekmovanj. Je tudi aktualna svetovna prvakinja, s svetovnih prvenstev na prostem pa ima še dve bronasti medalji (2013 in 2015). Leta 2016 je bila tretja na olimpijskih igrah, dvakrat pa je postala evropska prvakinja (2016 in 2022) in enkrat podprvakinja (2014).

Z dvoranskih velikih tekmovanj ima še osem medalj: dve zlati (2018 in 2022), srebrno (2016) in bronasto (2014) s svetovnih prvenstev ter tri zlate (2015, 2017 in 2019) in bronasto (2023) z evropskih dvoranskih prvenstev.

Kar petkrat – v letih 2016, 2017, 2021, 2022 in 2023 – je bila skupna zmagovalka diamantne lige. Njen osebni rekord v troskoku znaša spoštljivih 14,24 metra iz leta 2022.

Španović velja za eno najbolj priljubljenih srbskih športnic, ki je presegla športne okvirje. Pogosto se pojavlja tudi v modnem svetu, je ambasadorka nekaterih velikih modnih in kozmetičnih podjetij ter vselej zaželena sogovornica srbskih medijev. Zato ne preseneča, da se je pojavila na naslovnicah številnih tamkajšnjih revij in – predvsem v času vsega dve leti trajajočega zakona z znanim fitneserjem Markom Vuletom – na njeno žalost tudi tabloidov.

Sandra Elkašević (Hrvaška, met diska)

Še eno dekle iz sosedstva in po številu medalj z največjih tekmovanj najuspešnejša atletinja, pa tudi ena najboljših športnic v zgodovini Hrvaške. Dvakratna olimpijska prvakinja (2012 in 2016), dvakratna svetovna prvakinja (2013 in 2017) ter zmagovalka zadnjih sedmih evropskih prvenstev na prostem v metu diska.

V njeni izkaznici poleg sedmih skupnih zmag v diamantni ligi, ki jih je nanizala med letoma 2012 in 2017, najdemo še bronasto kolajno z lanskih olimpijskih iger v Parizu, dve srebrni (2015 in 2022) ter eno bronasto (2019) medaljo s svetovnih prvenstev na prostem.

Štiriintridesetletna Zagrebčanka, ki se je pred poroko s svojim trenerjem Edisem Elkaševićem pisala Perković, je bila kar devetkrat izbrana za najboljšo hrvaško športnico leta. Ta laskavi naziv je prejela v letih 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2022.

Njen osebni rekord v metu diska znaša 71,41 metra iz leta 2017.

Alexander Doom (Belgija, 400 metrov)

Lastnik drugega najboljšega rezultata v zgodovini evropske atletike na 400 metrov – v finalu lanskoletnega evropskega prvenstva v Rimu, kjer je postal evropski prvak, je tekel izjemnih 44,15.

Osemindvajsetletni Belgijec je lani postal tudi svetovni dvoranski prvak, na tem tekmovanju pa je do zlate medalje prišel še s štafeto 4×400 metrov in postal prvi, ki mu je uspelo kaj takega.

Leta 2022 je Belgiji v tej štafeti pomagal do bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v Eugenu, z njo pa je lani postal tudi evropski prvak, leta 2022 evropski podprvak in predlani tudi evropski dvoranski prvak.

Ramil Guliyev (Turčija, 100 in 4×100 m)

V Azerbajdžanu rojeni sprinter, ki že od leta 2011 teče za Turčijo, pri 35 letih sicer še zdaleč ni več tako hiter, kot je bil, a gre za veliko ime evropske, svoj čas pa tudi svetovne atletike. Navdušil je na 100 in 200 metrov že kot zelo mlad in je lastnik drugega najboljšega mladinskega evropskega rezultata v zgodovini na 200 metrov (20,04).

Leta 2009 je kot 19-letnik, takrat še pod azerbajdžansko zastavo, tekel v finalu svetovnega prvenstva v Berlinu, kjer je Usain Bolt postavil še vedno aktualni svetovni rekord.

Leta 2017 je ob Jamajčanovem slovesu prišel do uspeha kariere in v Londonu v isti disciplini postal svetovni prvak.

Leto pred tem je na evropskem prvenstvu v Amsterdamu postal evropski podprvak, leta 2018 pa, spet v Berlinu, še evropski prvak na 200 metrov, tam pa je do kolajne, in sicer srebrne, prišel tudi s turško štafeto 4×100 metrov. Z njo bo, ob posamičnem nastopu na 100 metrov, tekel tudi v Mariboru.

Njegov osebni rekord na 100 metrov iz leta 2017 je 9,97, na 200 pa 20,05, kolikor je tekel leta 2015.

Angelina Topić (Srbija, skok v višino)

Hči nekdanjega evropskega prvaka in srbskega rekorderja (238 centimetrov) v skoku v višino Dragutina Topića, ki je tudi njen trener, že nekaj časa velja za čudežno deklico srbskega športa.

Čeprav ima komaj 19 let, v njeni vitrini že najdemo dve medalji z največjih tekmovanj in nekaj odmevnih zmag. Le nekaj dni po dopolnjenem 17. rojstnem dnevu je leta 2022 osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu in tistega leta s skokom prek 196 centimetrov izenačila svetovni rekord v kategoriji mlajših mladink (do 18 let).

Lani je za člansko svetovno rekorderko Jaroslavo Mahučik iz Ukrajine postala še evropska podprvakinja, uvrstila pa se je tudi v finale olimpijskih iger v Parizu, a v njem ni nastopila, saj si je v kvalifikacijah zlomila gleženj.

Škoda … Če se to ne bi zgodilo, bi se morda danes ponašala tudi z olimpijsko kolajno. Lani, ko je postala tudi mladinska svetovna prvakinja, je namreč preskočila 198 centimetrov in dvakrat zmagala na mitingih diamantne lige.

Lukas Weisshaidinger (Avstrija, met diska)

Edini resni Čehov konkurent v lovu na pričakovano slovensko zmago v metu diska, ki ga zagotovo ne gre vzeti z levo roko. Še zdaleč ne. Njegov osebni rekord 70,68 metra iz leta 2023 ga uvršča na redek seznam ljudi, ki so disk vrgli prek 70 metrov, zelo polna pa je tudi njegova bera medalj z velikih tekmovanj.

Na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu je osvojil bronasto medaljo, prav tako na svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi in na evropskem prvenstvu leta 2018 v Berlinu. Lani pa je bil v Rimu evropski podprvak in je moral priznati premoč samo našemu rekorderju. Držimo pesti, da bo podobno tudi v Mariboru …

Adriana Vilagoš (Srbija, met kopja)

Še ena supernadarjena srbska atletinja, ki se ponaša z nazivom vzhajajoče zvezde evropske atletike (lani je bila izbrana za najboljšo mlado evropsko atletinjo).

Enindvajsetletna metalka kopja je lastnica trenutno z naskokom najdaljšega rezultata v ženskem metu kopja v letošnjem letu na svetu (njen srbski rekord 67,22 metra je za več kot dva metra daljši od drugega najboljšega izida sezone) in bo očitno glavna favoritinja za naslov prvakinje na septembrskem svetovnem prvenstvu v Tokiu.

Medalje na največjih tekmovanjih je sicer že osvajala. Kar dvakrat je bila mladinska svetovna prvakinja in enkrat med mladinkami zmagala tudi na evropskem prvenstvu, v članski konkurenci pa je osvojila dve srebrni medalji na evropskih prvenstvih – lani v Rimu in leta 2022 v Münchnu, kjer je evropska podprvakinja postala s komaj dopolnjenimi 18 leti.

Henriette Jaeger (Norveška, 4×400 m)

Mlada Norvežanka je z rezultatom 49,62, ki ga je dosegla ob drugem mestu na nedavnem mitingu diamantne lige v Oslu, lastnica trenutno najboljšega izida na 400 metrov v Evropi.

Enindvajsetletna tekačica je z zmago na znamenitem mitingu diamantne lige v Zürichu nase opozorila že lani, letos pa zablestela tudi na največjem odru. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu je bila druga, na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu pa tretja.

Na lanskem evropskem prvenstvu na prostem v Rimu je stopničke zgrešila za eno mesto. Bila je četrta, a ne v teku na 400, temveč na 200 metrov.

Zanimivo je tudi to, da v Mariboru ni prijavljena za posamični nastop, ampak zgolj za štafeto 4×400 metrov …

Andrei Toader (Romunija, suvanje krogle)

Osemindvajsetletni romunski rekorder v suvanju krogle (21,29 metra) je uspeh kariere zabeležil marca letos, ko je v Apeldoornu postal prvi dvoranski evropski prvak v atletiki iz Romunije po več kot pol stoletja čakanja.

Zmagal je z vsega dva centimetra krajšim rezultatom od svojega osebnega rekorda in premagal nekatere favorizirane tekmovalce.

Letos je kroglo že dvakrat sunil prek 21 metrov, na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Nanjingu pa je ob nekoliko skromnejšem dosežku pristal na sedmem mestu.

Dvakrat je že sodeloval na olimpijskih igrah in dvakrat tudi na svetovnih prvenstvih na prostem.

Victoria Hudson (Avstrija, met kopja)

Še ena aktualna evropska prvakinja, ki prihaja v Maribor, je Avstrijka, ki je uspeh kariere zabeležila pred skoraj natanko letom dni.

Junija lani je v finalu evropskega prvenstva v Rimu z metom v prvi seriji, dolgim 64,62 metra, postala prva Avstrijka z naslovom evropske prvakinje v atletiki po dolgih 53 letih. Njen osebni rekord, ki ga je prav tako dosegla lani, je sicer še nekoliko daljši (66,06 metra).

Izkazala se je tudi na svetovnem prvenstvu leta 2023 v Budimpešti, kjer je zasedla peto mesto in za medaljo zaostala za manj kot pol metra.