Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Že jutri se s prvima prostima treningoma v Bahrajnu začenja 73. sezona formule ena. Zaradi velikih sprememb na področju aerodinamike so se karte med moštvi premešale na novo, kljub dvojim testiranjem pa je pred uvodom v novo dirkaško leto veliko neznank in ugibanj.
Izziv za vse ekipe je po korenitih novostih v aerodinamičnih pravilih velik, vložki vseh desetih konstruktorjev pa ostajajo enormni. Čeprav je vodstvo formule ena zgornjo mejo stroškov postavilo pri 135 milijonih na sezono za posamezno ekipo (v to niso vštete plače dirkačev, plače najboljših treh kadrov in stroški trženja), pa elitnemu razredu dirkanja enosedov še naprej pripada naziv kraljica motošporta.
Da bi bili pred prvim prižigom petih rdečih luči, ki se bo v Bahrajnu zgodil v nedeljo ob 16. uri, opremljeni z vsemi potrebnimi informacijami, smo za vas pripravili najpomembnejša vprašanja in odgovore pred novo sezono.
1. Kdo so sodelujoči konstruktorji?
Sestava moštev v formuli ena ostaja enaka še sedmo leto zapored. Po vstopu Haasa, najmlajše ekipe na startni vrsti, leta 2016, v že nekaj časa nespremenjeni zasedbi sodeluje 10 moštev s po dvema dirkačema.
Konstruktorski naslov iz lanske sezone, ko jim je to uspelo že osmič zapored, brani Mercedes. Po vrstnem redu iz minulega leta sledijo Red Bull, Ferrari, McLaren, Alpine, AlphaTauri, Aston Martin, Williams, Alfa Romeo in Haas.
Štirje (matična ekipa, McLaren, Aston Martin in Williams) nastopajo z Mercedesovimi motorji, trije (matična tovarna, Alfa Romeo in Haas) s Ferrarijevimi, dva pa (Red Bull in AlphaTauri) nastopata z nekdanjimi Hondinimi pogonskimi sklopi, ki po prevzetju nosijo ime Red Bull Powertrains. Alpine je edini, ki tekmuje z agregatom Renaulta.
2. Kdo je odšel, prišel, se vrnil …
Na zimski tržnici je bilo dogajanja v primerjavi s prejšnjimi sezonami bolj malo. Še največ sprememb so doživeli pri Alfi Romeo, ki jo je zaradi upokojitve zapustil Kimi Raikkonen, odpovedali pa so se nadaljevanju sodelovanja z Antoniem Giovinazzijem. Švicarsko moštvo je v svoje vrste pripeljalo Valtterija Bottasa in novinca Guanyuja Zhoua, ki bo postal prvi Kitajec v F1.
Bottasa je v vrstah Mercedesa zamenjal izjemno hitri in obetavni George Russell, čigar mesto pri Williamsu je zasedel nekdanji dirkač Red Bulla Alexander Albon. Z nenačrtovano spremembo pa so se v zadnjem hipu soočili tudi pri Haasu. Zaradi konca sodelovanja z ruskim Uralkalijem je sedež v kokpitu izgubil Nikita Mazepin, namesto njega se v ameriško moštvo vrača Kevin Magnussen.
Podrobne informacije o dirkaški zasedbi si lahko preberete tukaj.
3. Zakaj bo sezona rekordna?
Na prvotnem koledarju sezone 2022 je bilo 23 dirk, največ v zgodovini prvenstva. Po odpovedi ruske preizkušnje v Sočiju ob koncu septembra je ta številka zdaj za eno manjša, a ni izključena možnost, da dirko nadomestijo z drugo. Najglasneje se omenja VN Turčije v Carigradu.
Po dveletnem premoru se na koledar predvidoma – če ne bo težav s pandemijo koronavirusa – vračajo Avstralija (Melbourne), Kanada (Montreal), Singapur (Marina Bay) in Japonska (Suzuka). Po lanskem gostovanju najhitrejšega cirkusa pa se poslavljata Portugalska in Katar, ki ima, podobno kot Kitajska, svoje mesto med gostitelji rezervirano za leto 2023. Novinka na koledarju pa je le ena, že v začetku maja se bo prvič predstavila ulična steza okrog stadiona Hard Rock v Miamiju. Če bo šlo vse po načrtih, se bo sezona končala točno osem mesecev po njenem začetku (20. marec – 20. november).
Podroben koledar dirk, tudi z urami vseh treningov, kvalifikacij in dirk, je na voljo tukaj.
4. Kakšne so novosti v pravilih?
Prispeli smo do točke, o katerih je bilo prelitega veliko črnila. Korenite aerodinamične spremembe so bile načrtovane že za sezono 2021, a jih je pandemija koronavirusa zamaknila za leto dni. V osnovi gre za povsem drugačen koncept dirkalnika, s katerim naj bi se olajšalo prehitevanja.
Formule se namreč vračajo k t.i. talnemu tunelu, kar ustvarja ’talni efekt’ (ground effect), iz katerega izvira večina podtlaka. Posledično so vsa krilca na dirkalniku poenostavljena, dodatkov na njih in na bokih dirkalnika pa je opazno manj kot v preteklih sezonah. S tem se zmanjša količina umazanega zraka za vozilom, s čimer naj bi bilo sledenje in prehitevanje lažje. Talni efekt je imel pomembno vlogo skupaj s sprednjim in zadnjim krilcem že v prejšnjih letih (po 33 odstotkov vsak), zdaj bo imel še večjo (dno dirkalnika 50 odstotkov, prednje in zadnje krilce skupaj 50). Poglobljeno predstavitev novih aerodinamičnih regulacij si lahko preberete tukaj.
Pomembno spremembo so doživele tudi pnevmatike. Namesto 13-palčnih so pri opremljevalcu Pirelliju pripravili 18-palčne (46-centimetrske) gume, ki jih poznamo že iz nižjih razredov dirkanja. Nespremenjeni pa so pogonski sklopi, ki so zamrznjeni vse do konca sezone 2025. Še naprej so torej aktualni V6 turbo-hibridni motorji.
5. Kako je s sprint dirkami?
Pri vodstvu formule ena so v lanski sezoni na treh dirkah (v Veliki Britaniji, Italiji in Braziliji) pripravili novost – sprinterske dirke. Te 100-kilometrske preizkušnje so zamenjale klasične sobotne kvalifikacije (ki so bile na sporedu že v petek), določile pa so tudi startni vrstni red za nedeljsko dirko. Najboljši trije na teh preizkušnjah so bili nagrajeni tudi s točkami za SP, prvi je prejel tri, drugi dve, tretji pa eno.
Ker so navijači novost sprejeli kot dobro, so pri F1 za sezono 2022 načrtovali kar šest sprinterskih dirk. A so se ekipe temu zaradi dodatnih stroškov uprle. Tako bodo tudi letos na sporedu trije konci tedna z nekoliko drugačnim formatom. VN Emilije Romanje (aprila), VN Avstrije (julija) in VN Sao Paula (novembra).
Po novem bo ’statistični’ pole position pripadel najhitrejšemu s petkovih standardnih kvalifikacij (in ne več s sobotne sprinterske preizkušnje), višji pa bo tudi ’točkovni sklad’. Prvi na sprinterski dirki bo dobil osem točk, drugi sedem …
Sistem točkovanja v sprintu: Prvi (8 točk) – drugi (7) – tretji (6) – četrti (5) – peti (4) – šesti (3) – sedmi (2) – osmi (1).
6. Še kakšna novost pri točkovanju?
Če so sprint dirke doživele nadgradnjo pri točkovanju, pa to ostaja enako za običajne nedeljske preizkušnje. Točke si razdeli prva deseterica po sistemu 25-18-15-12-10-8-6-4-2-1. A le v primeru, da je izpeljanih vsaj 75 odstotkov vseh predvidenih krogov.
Lanska farsa na VN Belgije, ko so dirkači za varnostnim avtomobilom odpeljali le štiri kroge, podeljene pa so bile polovične točke, je vodilne prisilila k spremembam.
Če je odpeljanih manj kot 25 odstotkov dirke, točke prejme prva peterica po sistemu: 6-4-3-2-1.
Če je odpeljanih med 25 in 50 odstotkov dirke, točke prejme prva deveterica po sistemu: 13-10-8-6-5-4-3-2-1.
Če je odpeljanih med 50 in 75 odstotkov dirke, točke prejme prva deseterica po sistemu: 19-14-12-9-8-6-5-3-2-1.
Če je odpeljanih nad 75 odstotkov dirke, točke prejme prva deseterica po standardnem sistemu: 25-18-15-12-10-8-6-4-2-1.
Ostaja pa v letu 2022 tudi dodatna točka za najhitrejši krog na dirki, ki jo dirkač dobi, če ciljno črto prevozi v prvi deseterici uvrščenih.
7. Kaj je z Michaleom Masijem?
Zaključek zadnje dirke v lanski sezoni je ob koncu močno zaznamovala odločitev direktorja dirke Michaela Masija. Ta je z ravnanjem mimo pravil Maxu Verstappnu omogočil boj za naslov svetovnega prvaka, kar je Nizozemec tudi izkoristil.
A pri Fii so spoznali svojo napako, Masi pa je za svoje početje plačal visoko ceno. Ostal je brez službe, na njegovo mesto pa sta sedla kar dva. Zamenjala sta ga Portugalec Eduardo Freitas in Nemec Niels Wittich, ki bosta vlogo direktorja dirke opravljala izmenično. Njun asistent bo Herbie Blash.
Obenem med dirkami ne bodo več dovoljeni radijski pogovori med direktorjem dirke in vodji moštev, priskrbljen bo tudi dodaten nadzor dogajanja. Več o spremembah ’tehničnih’ pravil si lahko preberete tukaj.
8. Kdo so favoriti?
Vprašanje, s katerim se že vse od predstavitve dirkalnikov od začetka februarja ukvarjajo mediji, a pravega odgovora nanj ni. Da gre pri razmerju moči le za ugibanja in špekulacije, so v kratkih intervjujih potrdili tudi Sportklubovi komentatorji za F1 Andraž Zupančič, Aljaž Golčer in Klemen Grilc. Intervju s četrtim, Simon Jazbecem, si boste lahko na naši spletni strani prebrali danes.
Pogovori s komentatorji Sportkluba
Na dvojih predsezonskih testiranjih sta največ hitrosti in vzdržljivosti pokazala Red Bull in Ferrari, na tretjem mestu je z nekaj težavami Mercedes. A časi s testov niso vselej relevantni in verodostojni, točne napovedi pa je pred prvo dirko nemogoče podati.
Spomnimo, ob zadnjih tako velikih spremembah leta 2009 je slavo pobral Brawn GP, ki se je leto prej pod Hondinim imenom komaj kdaj uvrstil med dobitnike točk. A tako velikih premikov po razpredelnici letos vendarle ne gre pričakovati.
9. Kdaj, kje in kako?
Ob zagotavljanju dirkaških užitkov za privržence formule ena pa letos ne bo nobenih sprememb. Sportklub bo namreč še drugo leto zapored ekskluzivno na slovenskih televizijah poskrbel za prenose celotnega dogajanja kraljice motošporta. Treninge, kvalifikacije, dirke bodo z vami pospremili Golčer, Zupančič, Grilc in Jazbec, podrobno pa bomo zaplete, razplete in boj za svetovni vrh spremljali tudi na naši spletni strani.
Začnemo že jutri ob 13. uri, ko je na sporedu prvi prosti trening pred VN Bahrajna v Sakhirju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje