Ob robu evropskega košarkarskega prvenstva smo v Kölnu, kjer je v prvem delu domovala slovenska reprezentanca, naleteli na Miša Brečka. Nekdanji nogometni reprezentant je ob tem spregovoril o pečatu v Kölnu, košarkarski evforiji … Pa tudi o znamenitih tračnicah.

Slovenci preskočili Belgijo, Španci po drami Litvo

Eurobasket 2022

11. Sep 2022 0

Eurobasket 2022

11. Sep 2022 0

Luka Dončić navdušuje tudi v Berlinu

Eurobasket 2022

10. Sep 2022 0

Eurobasket 2022

10. Sep 2022 0

Vonj po čevapčičih, ki je prihajal iz kuhinje, je v restavraciji v središču Kölna opozarjal, da bo kmalu napočil čas za večerjo. Še pred tem si je nekdanji slovenski nogometni reprezentant in dolgoletni član Kölna Mišo Brečko, ki se je že med bundesligaško kariero skupaj z rojakom Milivojem Novakovićem rad zadrževal v tem lokalu, vzel nekaj minut tudi za sedmo silo.

V Köln, kjer je živel in igral kar sedem let, se je sicer tokrat v prvi vrsti vrnil zaradi košarke, obenem je obiskal tudi svoje nogometne prijatelje in se pozanimal o konceptu dela v mlajših kategorijah svojega nekdanjega kluba. ”Pa še otrokom želim pokazati, kje so rojeni,” na sina pokaže 38-letni Trboveljčan. ”Tudi on je košarkarski navdušenec,” pove in ne preseneti z dodatkom, da je njegov najljubši košarkar Luka Dončić. Tokrat ga osebno ni spoznal. Mu je pa pol ure pozneje roko stisnil njegov oče Saša Dončić.

”V nogometu nimamo Dončića. No, imamo vrhunska vratarja, pa nekaj obetavnih mladih. A takšne sfere so za slovenski nogomet trenutno nepredstavljive,” priznava Brečko. Ali zaradi rezultatske stagnacije, dejstva, da je nogometna reprezentanca na velikem tekmovanju nazadnje zaigrala pred več kot 12 let, in spremljajoče navijaške apatije dogajanje v košarki spremlja z grenkobo ali celo zavistjo? ”Da, čutim grenkobo. Nogometaši bi se morali potruditi, da bi ustvarili in doživeli nekaj podobnega. Kako? Veliko borbe in odrekanja … Trud bi bil poplačan,” razmišlja nekdanji nogometaš, ki v svoj šport ostaja vpet kot selektor reprezentance do 17 let.

Košarkarji so se medtem že preselili v Berlin. Sledil jim bo tudi Brečko. Tako kot leta 2017, na zlatem EuroBasketu. ”Takrat sem igral za Nürnberg. Gostovali smo v Duisburgu. Ko se je Slovenija prebila v polfinale, sem pred ogrevanjem kar iz stranišča poklical menedžerja in ga prosil, naj mi rezervira vstopnico za finale. Uredil sem si hotel in kupil letalsko karto, potem pa sem stekal na igrišče. Dan pozneje sem preko Münchna s prijateljem potoval v Carigrad,” se spominja nekdanji nogometaš, ki je kariero zaključil leta 2018.

Posredno je bil torej del zlate pravljice. Na tribuni. Se lahko zgodba ponovi tudi prihodnjo nedeljo? ”Naj traja. Naj dajo vse od sebe. Vsak mora lasten ego potisniti na stran. Upam, da se zavedajo pomembnosti trenutka,” odgovarja in upe polaga v nadaljnje čarovnije Luke Dončića. ”To je znanstvena fantastika. Uživam ob njegovih potezah. Lepo ga je videti v živo. Pa tudi ostale. Tudi Dragić, recimo, ima spoštovanja vredno kariero,” meni Brečko, ki si sicer rad ogleda tudi kakšno predstavo košarkarske Olimpije.

Ker smo se pogovarjali zgolj lučaj od mesta, kjer je pred desetletjem z avtomobilom zapeljal na tramvajske tračnice in poskrbel za odmeven škandal, seveda nismo mogli brez omembe dogodka, ki je takrat močno odmeval. ”Bilo je tam (pokaže z desnico, op. a.). Napačen ovinek. Zgodilo se je. Na žalost,” ob opaznem nelagodju pove Brečko, ki pa je v Kölnu deležen precejšnega spoštovanja. ”Nerad govorim o tem, a tudi ob tokratni vrnitvi sem spoznal, da me ljudje niso pozabili. Več kot 200 tekem, kapetanski trak … To niso majhne stvari,” je pogovor zaključil Mišo Brečko.