Pred nedeljsko tekmo s Slovenijo je reprezentant Bosne in Hercegovine Jusuf Nurkić zajadral v svoje savinjske spomine, zbodel Luko Dončića in dokazal, da mu slovenščina še zdaleč ni tuja. Potrdil pa je tudi resničnost zgodbe o obisku košarkarskega menedžerja, ki je želel spoznati sina policijskega orjaka iz Tuzle.
“Da, da, res je,” se je nasmehnil 213 centimetrov visoki in 130-kilogramski center BiH Jusuf Nurkić, ko smo ga poskušali vprašati, ali drži zgodba o tem, kako se je znašel v košarkarskem svetu. Pravzaprav ni dovolil niti, da bi vprašanje izzvenelo do konca, ko je potrdil anekdoto o obisku znanega košarkarskega zastopnika Enesa Trnovčevića. Ta je pred desetletjem in pol slišal za zgodbo o policistu Harizu Nurkiću, ki je v nočni akciji obvladal kar 14 nepridipravov. Trnovčević ga je poiskal v Tuzli in ga povprašal o športni usmeritvi sinov. Jusufa je potisnil v košarko in ga kot najstnika po svoji tedaj že dodobra utrti poti poslal v Slovenijo.
Petnajst let pozneje je Jusuf Nurkić eden od najbolj uveljavljenih košarkarjev s področja nekdanje SFRJ v ligi NBA in ponosni vodja reprezentance BiH na EuroBasketu 2022. “Človek si lahko marsikatero zgodbo preprosto izmisli, a to se je res zgodilo. Ne vem pa, ali je to res edini razlog, da me je Enes našel,” je v svoje košarkarske začetke, ki bi bili odlična predloga za film, zajadral Nurkić, ki je prve prave stike s pravim trenažnim procesom kot najstnik doživel v Laškem.
“V Laškem so mnogi veliko bolj verjeli vame kot v BiH. Zame se je spremenil svet. Prišel sem na preizkus. Spominjam se trenerja Miloša Šporarja. Hitro sem se vnesel. Ostal sem tri leta. V nekem divjem trenutku sem celo pričakoval, da bom zaigral za slovensko reprezentanco,” je v spomine zajadral robustni center in dodal, da je bilo srce vedno na bosanski strani.
“Ob prihodu v Slovenijo je pot vodila k slovenski reprezentanci. A sam pri sebi sem želel igrati za reprezentanco svoje domovine. Vesel sem, da so v Sloveniji to spoštovali,” pravi nekdanji košarkar Laškega, za katerega se je resno zanimala tudi ljubljanska Olimpija. A v svoje vrste ga je zvabila zagrebška Cedevito, iz katere se je preko Zadra prebil v Denver in nato do Portlanda, kjer igra še danes. Kljub mnogim poškodbam, ki so zavirale njegov razvoj, a z dobro znanim vzdevkom.
Zver iz Bosne. Vzdevek, ki se ga je prijel. Zdaj zver grozi Sloveniji, s katero se bo BiH v tretjem krogu EuroBasketa v Kölnu pomerila v nedeljo (17.45). “To je država, v kateri sem začel svojo košarkarsko pot. Lagal bi sicer, če bi dejal, da me žene kakšen poseben motiv. Gre pa za moje stare znance. Vsak dan se srečujemo v hotelu. To me spominja na NBA mehurček v Orlandu,” pripoveduje Nurkić, ki je v dobrem odnosu z Dončićem, še iz Laškega pa ohranja stik z Aleksejem Nikolićem, Žigo Dimcem in kondicijskim trenerjem Anžetom Mačkom.
Nedeljska tekma s Slovenijo. Kako premagati evropske prvake? Kaj lahko ponudi BiH? “Kdo bo zadolžen zame? Kdo? Luka? Ne, on bo igral v napadu,” z nasmehom odgovarja zvezdnik bosanske reprezentance, ki je s tem nehote dregnil v občutljivo vprašanje Dončićeve igralske naravnanosti. Hrvat Ante Žižić, ki je podobno razmišljal junija, je bil nato v Stožicah Dončićeva tarča. “Seveda, Luka je vrhunski igralec. Težko ga bo zaustaviti. A verjamem, da nismo brez možnosti,” dodaja prvi center BiH.
V otvoritveni tekmi je v četrtek k zmagi svoje reprezentance nad Madžarsko (95:85) prispeval 19 točk in 4 skoke. “Vesel sem, da smo odigrali na visoki ravni. Madžari so nas malce presenetili. A dokazali smo, da se lahko kosamo z vsemi,” je prepričan Nurkić, ki nerad govori o bosanskih finančnih težavah. “Jezen sem. Ni normalno, da imaš reprezentanco na evropskem prvenstvu, pa nimaš denarja za prevoz in namestitev. Takšnih težav ne bi smeli imeti,” meni. Raje govori o neverjetnem dvigu reprezentančne igre, katerega krona je nedavna zmaga nad Francijo – po porazu s Črno goro. “Imamo kakovost. Potrebovali smo čas, da smo to spoznali. Zato trdim, da je nekaj najboljšega, kar se nam je lahko zgodilo, poraz proti Črni gori. Dobili smo dve klofuti,” je sprva v maternem jeziku govoril Nurkić. Pogovor je zaključil v slovenščini. “Še vedno znam,” se je nasmehnil.