Skriti junak slovenske košarkarske reprezentance

Marko Macura. Foto: MaPa

Vsak dan na evropskem prvenstvu zanj pomeni dodaten porabljeni dan letnega dopusta. "Izplača se. Vendarle imam ob tekmah največjih evropskih zvezd enega najboljših sedežev v dvorani," se nasmehne travmatolog Marko Macura, zdravnik slovenske košarkarske reprezentance, ki je v Kölnu in Berlinu nase opozoril tudi z nekaj šaljivimi izjavami.

Bil je tisti, ki je ob glavnem odmoru tekme skupinskega dela EuroBasketa med Slovenijo in Francijo v Kölnu vzel šivanko ter z dvema šivoma zakrpal razpočno rano v lasišču Luke Dončića. In bil je tisti, ki je kmalu zatem, ko se je Dončić vrnil na parket in s kar 47 točkami reprezentanco popeljal do pomembne zmage, nasmejal Slovence, ko smo ga laično vprašali, ali takšen poseg poteka “na živo”, torej brez uporabe lokalne injekcije, on pa je z resnim izrazom na obrazu odvrnil: “Vmes ga nismo ubili.”

“Takšnih izjav sicer ne vadim, a ob tako zabavni ekipi pridejo same od sebe,” se nasmehne Marko Macura, ko ga za rokav pocukamo po enem od treningov slovenske reprezentance v Berlinu. Ob tem hitro prizna, da ne hrepeni po medijski pozornosti, a mu nastop pred mikrofoni vendarle ni mučen. Še manj tuj. “Največji izziv je, kako včasih kakšne strokovne izraze ‘prevesti’ v običajen jezik. Traja malce dlje. Z zdravniškim kolegom, ki opravlja pregled z magnetno resonanco, bi določeno temo obdelala v trenutku,” pravi travmatolog z ljubljanskega UKC in v prostem času zdravnik košarkarske izbrane vrte.

Dobesedno – v prostem času. “Gre za mojo ljubezen do košarke, delovni izziv in tudi doživetje. Doma imam zlato kolajno z evropskega prvenstva. Bil sem na olimpijskih igrah. Sedim v prvi vrsti, ob igrišču,” pripoveduje 49-letni zdravnik, ki je hitro prikimal znani športni mantri, da je najbolj zadovoljen reprezentančni zdravnik tisti, ki nima nobenega dela. “Če je meni dolgčas, je to najboljše. Žal mi v Nemčiji ni,” pravi.

Imel je kar nekaj dela. Ne le z Dončićem, ki bo šiva na glavi obdržal vse do konca prvenstva. Oskrboval je tudi gleženj, ki si ga je zvil Mike Tobey. Bil pa je tisti, ki je moral Zorana Dragića obvestiti o tem, da je zanj zaradi poškodbe stegenske mišice zanj prvenstvo že končano. Poleg tega pa ne manjka manjših poškodb. “Tega niti ne štejemo. Vsak igralec ima vsaj tri ali štiri mikro poškodbe, ki terjajo stalen nadzor ali oskrbo. Na srečo, z izjemo težav Zorana Dragića, nobena poškodba ni pomenila konca prvenstva,” pravi med reprezentanti izjemno priljubljeni zdravnik.

Na košarko gleda tudi s povsem košarkarskimi očmi. Pa ne le zaradi otrok, Jurija, Žive in Sergeja, ki so vsi po vrsti zajadrali v igralske vode. Tudi sam je bil vrsto let košarkar. Sprva pri Slovanu, nato pri Iliriji in za konec še v Zagorju. “Saša Dončić, Boštjan Leban, Matej Erjavec, Rašo Nesterović, Spasoje Todorović in še bi lahko našteval,” o znanih košarkarskih sopotnikih pripoveduje Macura. Košarkarske čevlje je na klin obesil leta 1998, a že pred tem uvidel, da ga poklicna prihodnost čaka v medicini.

Prelomno je bilo leto 1992, ko bi se lahko po odsluženem vojaškem roku in začetku študija udeležil izbirnega treninga za sestavo mlade reprezentance. “Kot študenta v prvem letniku me je čakal pomladni rok izpitov. Zato sem zavrnil reprezentančno vabilo in s tem tudi dokončno prelomil odločitev. Vseeno sem nato ob študiju in delu še nekaj let igral. Bilo je zabavno. Vedel pa sem, da si bom kruh služil kot zdravnik in ne kot košarkar,” pravi naš sogovornik, ki v šali dodaja, da navijačev v domovini nimajo le košarkarji.

“Službeni sodelavci mi stalno pošiljajo sporočila. Med tekmami je v operacijskem bloku televizija stalno vklopljena. Ko sem se leta 2017 vrnil iz Istanbula, sem moral s kolajno obhoditi celotno ambulanto,” pripoveduje eden od mnogih slovenskih zdravnikov, ki so vpeti v športne kolektive. In imajo stik s športnimi zvezdami. Je zaradi tega veliko prošenj za podpise? “Vsake toliko se oglasi kdo s prošnjo. Sem pa že pred tem vsem povedal, da igralcev ne želim obremenjevati s tem. Ko je v reprezentanci na voljo termin za podpisovanje in podobne aktivnosti, morda izkoristim priložnost,” je pogovor zaključil Marko Macura.