Uspehi hrvaške nogometne reprezentance se nikakor ne končajo. Drugič zapored se je hrvaška izbrana vrsta uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva, znova pa imajo naši južni sosedje, poleg standardnih velikanov Luke Modrića, Ivana Perišića, Marcela Brozovića in Matea Kovačića, novega velikega junaka. To je na tem turnirju nepremagljivi Dominik Livaković.
Finančniki Dinama si znova manejo roke, saj bo na bančni račun zagrebškega kluba v kratkem prišel nov, še kako zajeten finančni priliv. Serijski hrvaški prvaki so v zadnjih letih tako ali tako znani po tem, da v svoji akademiji vzgajajo sijajne nogometaše in jih nato za več deset milijonske vsote prodajajo v največje evropske klube.
Dominik Livaković je bil v tem pogledu pravzaprav anomalija. V Zadru rojeni vratar za sabo nima Dinamove nogometne šole, kot najstnik se je sicer iz matičnega Zadra preselil v hrvaško prestolnico, a ne v Dinamo, temveč v drugligaša NK Zagreb. Tam je dovolj opozoril nase, da ga je leta 2015, ko je štel 20 let in postal mladi hrvaški reprezentant, vendarle v svoje vrste pripeljal največji hrvaški klub moderne dobe.
Ni bilo ponudbe, ki bi ga premamila
Zdaj je Livaković že nekaj sezon številka ena zagrebškega Dinama in pri skoraj 28 letih seveda ni več mlad talent, a mu preskoka, kakršen je uspel številnim njegovim nekdanjim soigralcem, ni uspelo narediti. Do lanskega decembra je imel sicer v pogodbi klavzulo, po kateri bi lahko ob ponudbi, ki bi presegla 10 milijonov, zapusti klub, toda pravega interesa zanj, vsaj s strani evropske nogometne smetane, ni bilo. Povezovalo se ga je sicer s francoskim Rennesom pa tudi turškim Fenerbahčejem, a to niso bile ponudbe, ki bi Zadrčana prepričale v to, da zapusti zagrebškega prvoligaša.
Livaković je v tem času pridno zbiral nastope in je za Dinamo v vseh tekmovanjih med vratnicama stal že 262-krat. Kar 70 nastopov je zbral tudi v evropskih tekmovanjih. A vsi ti nastopi skupaj, pa tudi impresivne (ali srečne) obrambe, s kakršno je denimo v letošnji sezoni Lige prvakov zaustavil tudi Benjamina Šeška, mu niso naredili takšne “reklame”, kot so mu jo nastopi v majici hrvaške reprezentance na letošnjem mundialu.
Livakovićeva obramba strela Šeška:
Najboljši takrat, ko je bilo najbolj pomembno
V skupinskem delu hrvaški vratar ni izstopal. Prebudil se je takrat, ko ga je ekipa najbolj potrebovala. Proti Japonski je v seriji enajstmetrovk zaustavil kar tri od štirih kazenskih strelov nasprotnika in bil veliki hrvaški junak. A če je bil v osmini finala junak, je danes čisto pravi heroj.
Livakovićeva predstava proti Braziliji je bila najboljša predstava vratarja na tem turnirju. Dinamova številka ena je v obup spravljala zvezdnike kariok, na čelu z Neymarjem, hrvaški vratar je tekmo končal s kar enajstimi obrambami. Z ubranjeno enajstmetrovko Rodrygu pa je 27-letnik še enkrat dokazal, da tudi v najpomembnejših trenutkih tekme ohrani mirne živce. In to so odlike vratarjev, ki so v nogometnem svetu še kako iskane.
Velikani, pripravite milijone
Predstave Livakovića razumljiva opevajo mediji širom sveta. Hrvaški so ga tako ali tako v skladu s svojo naravo že preselili vsaj v madridski Real, ampak tokrat jim njihove pompoznosti in prepotentnosti niti ne gre očitati. Ves nogometni svet si je namreč enoten v mnenju, da bo 27-letnik že pozimi iz Dinama končno prestopil tja, kamor glede na svoje predstave na tem turnirju spada – med svetovno elito.
Njegova cena na Transfermarktu je trenutno “nastavljena” na 8 milijonov. V uvodu omenjeni Dinamovi finančniki pa se bodo ob takšni ponudbi le nasmejali, jo strgali in vrgli v koš. Več deset milijonov bo moral namreč odšteti tisti, ki si bo želel bržkone najboljšega vratarja na svetovnem prvenstvu pripeljati v svoje vrste.
Še prej pa bo 27-letnik užival v soju žarometov in statusu božanstva v svoji domovini. Tudi Livaković zdaj spoznava, kako lepo je biti na Hrvaškem nacionalni nogometni heroj. In s svojo superiornostjo na tem turnirju, si je to nedvomno zaslužil …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!