Dirka po Franciji je najbolj poznana dirka kolesarstva z razlogom. Dirka ne preizkuša le spretnosti in vzdržljivosti kolesarjev, temveč tudi njihovo moč. Kolesarji vozijo s hitrostjo več kot 50 kilometrov na uro po deževni cesti, ki je ozka in se za povrh vsega še spušča, to vsekakor predstavlja veliko nevarnost. Žal so se v teh razmerah v preteklih letih zgodile nesreče s smrtnim izidom, ne le za kolesarje, temveč tudi za gledalce. Koliko ljudi je umrlo na dirki po Franciji?

ABC Toura: Vloge kolesarjev v ekipah

Kolesarstvo

4. Jul 2022 0

Kolesarstvo

4. Jul 2022 0

ABC Toura: Dan za počitek, toda Tour nikoli ne spi

Kolesarstvo

4. Jul 2022 0

Kolesarstvo

4. Jul 2022 0

ABC Toura: Od kanarčka do najbolj želene barve med kolesarji

Kolesarstvo

28. Jun 2022

Kolesarstvo

28. Jun 2022

Dirka po Franciji se je začela leta 1903, ko je lokalni časopis želel povečati svojo prodajo. Od prvotne dirke se je Tour skozi čas spreminjal do današnje oblike. Sedanja dirka obsega 21 etap, ki potekajo 23 dni oziroma letos izjemoma 24 dni.

Na dirki, ki običajno poteka julija, sodeluje do 22 ekip z osmimi kolesarji v vsaki ekipi. Vsako leto je oblika dirke enaka in vključuje vožnjo na čas, prehod skozi gorske verige Pirenejev in Alp ter cilj na Elizejskih poljanah v Parizu, kar pa se bo času prihajajočih olimpijskih iger v Parizu prvič spremenilo.

Kolesarjenje je že samo po sebi nevarno, vendar se ta tveganja na dirki po Franciji močno povečajo. Ne gre le za eno stvar, temveč za kombinacijo zahtevnih dejavnikov, vključno z več deset kolesarji, ki se borijo za položaj in to počnejo na cestah, ki so včasih ozke, tlakovane in pogosto zelo spolzke zaradi dežja. Če dodamo še dejstvo, da je ob cesti polno gledalcev in da se po njih vozijo zasledovalna vozila vsake ekipe, je to lahko recept za katastrofo. Včasih je ta nesreča lahko usodna.

Tom Simpson za vedno zaznamoval mitski Mont Ventoux

Prva smrtna žrtev med samo dirko se je zgodila leta 1935, ko je španski dirkač Francisco Cepeda padel v sotesko na vzponu na Galibier, gorskem prelazu na jugu francoskih Alp, ki je najvišja točka dirke Toura. Cepeda je utrpel hude poškodbe in med prevozom v bolnišnico umrl.

Naslednja smrtna žrtev na dirki Tour se je zgodila več kot trideset let pozneje, leta 1967. Na 13. etapi je med vzponom na Mont Ventoux zaradi odpovedi srca umrl Tom Simpson, ki je veljal za enega najuspešnejših britanskih profesionalnih kolesarjev. V Simpsonovi krvi so pozneje odkrili amfetamine in alkohol, ta mešanica pa je na koncu povzročila njegovo smrt.

Zadnji kolesar, ki je umrl na dirki po Franciji, je umrl leta 1995. Na 15. etapi, ko se je dirka spuščala skozi Col de Portet d’Aspet, gorski prelaz v osrednjih Pirenejih, so Fabio Casartelli in več drugih kolesarjev vozili s hitrostjo več kot 50 kilometrov na uro, ko so bili udeleženi v hudem trčenju. Casartelli, ki je bil takrat star 24 let in je osvojil zlato olimpijsko medaljo, je utrpel hude poškodbe glave. Izgubil je zavest. Med prevozom s helikopterjem v bližnjo bolnišnico je prenehal dihati in po številnih poskusih oživljanja so Italijana razglasili za mrtvega.

Smrtne žrtve tudi med gledalci

Dirka po Franciji žal ni nevarna le za kolesarje. V zgodovini dirke se je zgodilo še sedem drugih nesreč s smrtnim izidom, v katerih so bili poleg dirkačev udeleženi še drugi. Najbolj smrtonosna se je zgodila leta 1964, ko je devet ljudi umrlo, ko je oskrbovalni kombi trčil v most.

Od leta 2000 so na tritedenski dirki umrli trije ljudje. V vsakem primeru je šlo za gledalca, ki ga je zadelo vozilo. Leta 2000 je 12-letnega dečka zbil avtomobil. Leta 2002 je umrl sedemletni deček, ki ga je prav tako povozil avto. Zadnja smrtna žrtev se je zgodila leta 2009, ko je umrla ženska v 60. letih, potem ko jo je zadel policijski motocikel.

Tour de France je znana kot najprestižnejša kolesarska dirka na svetu, vendar je tudi med najnevarnejšimi.