V dneh, ko na Dirki po Franciji vlada nekaj zatišja v boju za vsako sekundo v seštevku za rumeno majico, se bomo v rubriki ABC Toura osredotočili na zeleno majico. Kaj predstavlja, kako se zbirajo točke zanjo in kdo so najuspešnejši 'zelenkoti' v zgodovini dirke?

ABC Toura: Ste letos že videli slavnega kolesarskega hudiča?

Kolesarstvo

15. Jul 2022 0

Kolesarstvo

15. Jul 2022 0

ABC Toura: Najboljši hribolazci v zavitku čokolade

Kolesarstvo

11. Jul 2022

Kolesarstvo

11. Jul 2022

Medtem ko smo v minulih dneh v eni izmed rubrik letošnje Dirke po Franciji že predstavili izvor rumene in pikčaste majice, je danes na sporedu še zelena. Po nepisanem pravilu pripada najboljšemu sprinterju dirke.

Maillot vert ali green jersey se je na Tour de France pojavila leta 1953, ob 50. obletnici najprestižnejše dirke v svetu kolesarstva. Njen namen?

Ker je leta 1952 Fausto Coppi v seštevku za rumeno majico tako močno premagal vse tekmece (pred najbližjim je imel več kot 28 minut prednosti!), da so nekateri razmišljali, če bi sploh tekmovali do cilja, so organizatorji ob jubileju uvedli novost. Želeli so nadgraditi tiste, ki so v posamezni etapi dosegli najvišje uvrstitve, seštevek le teh pa je štel v točkovanje za zeleno majico.

Zakaj zeleno? Tudi tokrat je barva povezana s prvotnim sponzorjem – verigo oblačil La Belle Jardiniere, katerega zaščitna barva je bila zelena. V svojem obstoju je do danes le enkrat spremenila svojo barvo – leta 1968 zaradi spremembe glavnega sponzorja. A se je nadomestna rdeča obdržala le za eno leto.

Zelena majica je v zadnjem času tudi zaradi najnovejšega sistema točkovanja namenjena predvsem sprinterjem, ki morajo v prvi vrsti priti do cilja v Parizu. Uspešno se morajo prebiti čez najtežje hribe znotraj časovne zapore, obenem pa na ravninskih etapah in letečih ciljih (ki so v vseh etapah) osvajati mesta čim bolj pri vrhu. Višja uvrstitev prinaša več točk.

Točkovanje za zeleno majico se je v zgodovini večkrat spreminjalo, od leta 2019 pa je v veljavi takšno, da točke prejme najboljših 15 kolesarjev na posameznem cilju/letečem cilju. Število točk pa je odvisno od zahtevnosti etape.

Ravninska etapa: 50-30-20-18-16-14-12-10-8-7-6-5-4-3-2

Razgibana etapa: 30-25-22-19-17-15-13-11-9-7-6-5-4-3-2

Gorska etapa: 20-17-15-13-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1

Individualni kronometer: 20-17-15-13-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1

Vmesni sprint (ne glede na vrsto etape): 20-17-15-13-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1

Prvo zeleno majico je leta 1953 osvojil Švicar Fritz Schär, največkrat pa jo je iz Pariza domov odnesel Slovak Peter Sagan. Ta je bil od leta 2012 do leta 2019 najboljši kar sedemkrat, leta 2017 je po Slovakovi diskvalifikaciji v 4. etapi v “sprinterskem seštevku” njegovo dominacijo prekinil Avstralec Michael Matthews.

Sagan je s sanjsko sedmico prehitel prejšnjega rekorderja Erika Zabla (šest zmag v posebnem seštevku) in Seana Kellyja (štiri). Tri je zbral tudi petkratni skupni zmagovalec Toura Eddy Merckx. 

Lani je zeleno majico osvojil Britanec Mark Cavendish, ki pa je letos ne brani. Odlično v seštevku kaže Woutu van Aertu (Jumbo Visma), je pa to še edina majica, ki je Slovenija na Touru še ni osvojila. Rumeno, belo in pikčasto je po zaslugi Tadeja Pogačarja že – in to vse po dvakrat.