Medtem ko je pozornost večine kolesarjev, ki bodo julija nastopali na dirki po Franciji, pri zaključku priprav in bojem na državnih prvenstvih, pa je do začetka francoske pentlje ostal le še en teden. V kolesarskih krogih se v istem stavku kot rumena majica omenja le dva favorita: branilca lanske zmage Jonasa Vingegaarda in rekonvalescenta Tadeja Pogačarja.
Kot nas uči zgodovina največjih kolesarskih dirk, tudi v zadnjem obdobju, je napovedovanje zmagovalca kljub očitni vlogi favorita zelo nehvaležna naloga. Že na lanskem Touru so vsi kolesarski strokovnjaki in poznavalci skupaj z mediji v najožji krog kandidatov za slavje v Parizu postavljali le dva Slovenca – Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, na koncu pa se je v francoski prestolnici veselil Jonas Vingegaard.
Tudi na letošnjem Giru sta bila najbolj izpostavljena Roglič in Remco Evenepoel, a zaradi okužbe zadnji ni videl cilja v Rimu. Slovensko-belgijski dvoboj se je čez noč spremenil v slovensko-valižanskega, ko je več dni rožnato majico nosil Geraint Thomas. Na zadovoljstvo slovenskih navijačev pa je po nepozabnem zaključku na Svetih Višarjah v večnem mestu vendarle pripadla Zasavcu.
Prav odsotnost junaka Gira bi lahko odigrala pomembno vlogo pri razpletu letošnje dirke. Roglič je lani, kljub poškodovani rami po padcu iz 5. etape, vztrajal vse do konca drugega tedna in Vingegaardu pomagal pri ključnem dnevu dirke, ko je ob vzponih na Galibier in Granon v 11. etapi pomagal zlomiti mlajšega rojaka. Pri tem da se je dirka lani začela na Danskem, pa je Kisovčan tamkajšnjemu domačinu pomagal še pri prenašanju pritiska in stresa (so)kapetanske vloge.
Vingegaard (večkrat) potrdil zmagovalno miselnost
Letos bo drugače. Lanski lastnik rumene majice je priznal, da bo Rogliča na Touru močno pogrešal, sam pa se bo že zaradi branjenja te čislane lovorike znašel še pod večjim pritiskom. Prav to bi lahko bila ena največjih Pogačarjevih prednosti – tokrat bo po letu 2020 znova lahko neobremenjeno napadal vrh.
V spomladanskem delu sezone je prvi kolesar sveta blestel. Nizal je zmago za zmago in prestrašil konkurenco, toda zaključek je bil vseeno boleč. Dobesedno, saj so padec, zlom in operacija zapestja zahtevali svoj davek. Kljub hitri regeneraciji je izgubil nekaj dni treninga, predvsem na visoki nadmorski višini. Po prepričljivi zmagi na četrtkovem DP v kronometru pa je priznal, da roka še ni stoodstotno pripravljena. Čeprav bolečine ne čuti več, pa gre predvsem za psihološko plat – strah pred novim padcem in obnovitve poškodbe.
Vingegaard in Pogačar sta se letos srečala le na dirki Pariz-Nica. Foto: Profimedia
Na drugi strani Vingegaard na edinem medsebojnem obračunu leta 2023 ni imel možnosti. Na dirki Pariz-Nica ni uspel slediti ritmu slovenskega šampiona, a je v nadaljevanju sezone tudi sam močno dvignil tempo. Brez kakršnih koli težav se je nemoteno pripravljal na kolesarsko poletje, formo pa je stopnjeval z gladkima zmagama na dirki po Baskiji in po Dofineji.
Želi se igrati na kolesu
Pogačar bo pred odhodom na sever Baskije jutri tekmoval še na cestni dirki državnega prvenstva. Po četrtkovem slavju na kronometru na Pokljuko bo tudi jutri v Radovljici v vlogi favorita. “Bomo videli, kako bo. Zagotovo bo pestro, saj nas čaka zelo zanimiva proga,” je dejal, obenem pa priznal: “Glavni cilj ni zmagati na dirki, pač pa dobiti nazaj dirkalni ritem. Biti napadalen in se igrati s kolesom. V drugi vrsti pa seveda poskusiti zmagati. Bo zelo težko, v mislih je Tour de France. Zmaga v četrtek mi daje samozavest, čutim, da sem mentalno pripravljen in bolj svež. Državno prvenstvo je super priložnost, da poženem noge in ujamem pravo hitrost.”
Pogačar po zmagi na DP v kronometru. Foto: Kolesarska zveza Slovenije/Vid Ponikvar-Sportida
Avstralci, Francozi, Španci …
Kdo od tekmecev pa bi sploh zares lahko ogrozil nadaljevanje lanskega dvoboja? Ben O’Connor (AG2R Citroen), četrti iz Toura 2021, je po koncu Dofineje priznal, da če bo Jonas dirkal na takšnem nivoju, sam nima možnosti. A ne bo edini avstralski up. V dresu Bore Hansgrohe bo debi na grand bouclu dočakal lanski zmagovalec Gira Jai Hindley. Če se je na Tour pripravil tako osredotočeno in uspešno kot lani, bi se lahko vmešal v boj (vsaj) za stopničke.
Svoje upe imajo tudi Francozi. Najresnejši se zdi David Gaudu (Groupama FDJ), ki je bil četrti lani, na dirki od Pariza do Nice pa se je vrinil med najresnejša kandidata za novo rumeno majico. Trasa zelo ustreza še enemu domačemu junaku Romainu Bardetu (Team DSM), zanimivo bo ob zadnjem nastopu na največji dirki v karieri zanimivo spremljati njunega rojaka Thibauta Pinota.
Britanci daleč od zlatih let
Veliko motivacije na domačih tleh bo s startom v Baskiji zagotovo dobil Mikel Landa (Bahrain Victorious), realno pa bi od Špancev višje lahko posegel Enric Mas. Kolesar Movistarja je bil na Dofineji nepričakovano daleč od vrha, a je poznan po tem, da je sposoben tri tedne dirkati na visokem nivoju.
Tu so še zmagovalec Švice Mattias Skjelmose (Trek-Segafredo), Simon Yates (Jayco-AlUla) in Richard Carapaz (EF Education-EasyPost), toda njihova visoka skupna uvrstitev bi bila prej presenečenje kot pa realno stanje. Ob ekstremno močnih ekipah Jumbo-Visme in UAE Emirates ni nemogoče, da ne bi proti stopničkam pogledovala tudi druga aduta čebel in emiratov – Wilco Kelderman in Adam Yates. Nismo pozabili niti na Ineos, ki pa je daleč od slave nekdanjega Skyja. Britanci bodo stavili na Kolumbijca Daniela Martineza, kot alternativa se ponuja Carlos Rodriguez. Za najhujše boje še vedno ni pripravljen Egan Bernal, o skupni razvrstitvi ne razmišlja še niti Tom Pidcock.
Foto: Guliverimage
Vzponi, pisani na kožo Pogiju
Kaj pa trasa? Ta letos ponuja rekordno malo kronometra, pičlih 22 kilometrov v 16. etapi takoj po drugem dnevu odmora. Etape so sicer zastavljene zelo razgibano že od samega začetka v Baskiji čez teden dni, ko bodo kratki, a strmi klanci na severu Španije verjetno prezahtevni za sprinterje, posledično pa bi se lahko zelo hitro razvnel boj za rumeno majico.
Dolgih in strmih vzponov, ki v boju favoritov bolj ustrezajo Vingegaardu, bo letos zelo malo. Na drugi strani pa je veliko več tistih krajših, na katerih do izraza pridejo eksplozivne noge. S tega vidika je Pogačar zagotovo v prednosti, sploh če bo sledil receptu Rogliča z Vuelte in se bo pogumno podajal po – morda ključne – bonifikacijske sekunde.
Ključne etape dirke po Franciji 2023:
5. etapa/sreda, 5. julij: Pau – Laruns (162,7 km), en vzpon 1. in en vzpon ekstra kategorije
6. etapa/četrtek, 6. julij: Tarbes – Cauterets-Cambasque (144,9 km), dva vzpona 1. in en vzpon ekstra kategorije
9. etapa/nedelja, 9. julij: Saint-Leonard-de-Noblat – Puy de Dome (182,4 km), en vzpon ekstra kategorije
13. etapa/petek, 14. julij: Chatillon-sur-Chalaronne – Grand Colombier (137,8 km), en vzpon ekstra kategorije
14. etapa/sobota, 15. julij: Annemasse – Morzine les Portes du Soleil (151,8 km), trije vzponi prve, en vzpon ekstra kategorije
15. etapa/nedelja, 16. julij: Les Gets les Portes du Soleil – Saint-Gervais Mont-Blanc (179 km), trije vzponi prve kategorije
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
