Ljubitelji dirke po Franciji dobro poznajo kategorije klancev na kolesarskih preizkušnjah. Od četrte do prve po zahtevnosti, če je vzpon še težji, je klanec izven kategorije (Hors Categorie, kot temu pravijo Francozi). A kako se zahtevnost klanca določa?
Ni ga navdušenca kolesarstva, ki še ne bi slišal izraza, da določen klanec na katerikoli dirki spada v določeno kategorijo. Četrto, tretjo, drugo ali prvo … Odvisno od zahtevnosti: torej od dolžine in naklona. Najlažji kategorizirani klanci spadajo v četrto kategorijo, nekoliko težji v tretjo, še zahtevnejši v drugo in prvo. Najtežji pa so celo izven kategorije: Hors Categorie oziroma HC, kot temu pravijo na Touru de France.
Kot so razkrili novinarski kolegi z Eurosporta, so v začetkih dirke po Franciji (prva izvedba je bila izpeljana že leta 1903, letos pa spremljamo 111. izvedbo) zahtevnost klanca določali s pomočjo avtomobila citroen 2CV, ki ga pri nas poznamo pod imenom spaček. Če je ta klanec lahko prevozil v četrti prestavi, vzpon spada v četrto kategorijo. Če ga je lahko prevozil v tretji prestavi, spada v tretjo kategorijo. In tako naprej vse do prve prestave.
Če avto ni uspel priti do vrha klanca, pa vzponu pripada priponka ekstra oziroma izven kategorije.
Ni jasno, če se organizatorji Toura na čelu z direktorjem dirke Christianom Prudhommom tudi danes še poslužujejo podobne kategorizacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!